Združitev Prekmurcev z matičnim narodom je eden od pomembnejših dogodkov slovenske zgodovine, ki se ga še vedno premalo zavedamo.

V zgodovini slovenskega naroda je nekaj dogodkov, ki nas povezujejo v kot narod, ki na piedestal postavljajo idejo slovenstva, naše enotnosti, trdnosti in neomajnosti. Slovenskemu osamosvajanju, kjer smo to enotnost, trdnost in neomajnost nedvoumno in plebiscitarno izpričali, lahko ob bok postavimo tudi današnji praznik, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Zgodovinsko dejstvo je, da so bili Prekmurci skoraj 900 let odrezani od slovenskega matičnega ozemlja. V teh dolgih devetih stoletjih pa so Prekmurci ohranili slovenski jezik, slovensko kulturo in idejo slovenstva. V njih je vsa ta stoletja odrezanosti od matičnega ozemlja tlela želja po združitvi z njim. Ena od priložnosti in možnosti, ko so to željo lahko tudi jasno in določno zapisali, se je odprla po prvi svetovni vojni. Takrat je delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja vrne matični državi. To svojo željo so zapisali tudi v t.i. bogojinsko deklaracijo, v kateri so poudarili, da so vedno bili in bodo Slovenci in da prav zato želijo živeti v enotni, združeni Sloveniji. Vrhovni svet pariške mirovne konference je mejo nato potegnil po razvodju rek Rabe in Mure, s tem pa je več slovenskih vasi in 6.087 Slovencev iz Porabja ostalo v Ogrski. Vodja pogajalske skupine Kraljevine SHS Matija Slavič je julija 1919 zaprosil za pooblastilo za vojaško zasedbo Prekmurja. Redna vojska Kraljevine SHS je v Prekmurje vkorakala 12. avgusta, dan pozneje pa zasedla celotno ozemlje, ki je Kraljevini SHS pripadlo po pogodbi. Nekaj dni zatem, 17. avgusta, je na množičnem ljudskem zborovanju, kjer se je v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi, ki so podprli priključitev Prekmurja matičnemu narodu, vojaška oblast predala upravo nad pokrajino civilnemu upravitelju.Zgodovinska dejstva izpričujejo, da je današnji praznik eden pomembnejših dogodkov slovenske zgodovine, ki se ga, kljub temu, da ta dogodek uradno zaznamujemo že deveto leto, še vedno premalo zavedamo. Združitev Prekmurcev z matično domovino v simbolnem smislu namreč pomeni: slaviti zvestobo slovenskemu jeziku, slovenski kulturi in nenazadnje slovenstvu nasploh. Današnji praznik pomeni slaviti pristno domoljubje in domovinsko zavest ter enotnost, trdnost in neomajnost, ki so jo Prekmurci izpričali v svojih zahtevah do združitve ozemlja. Združitev prekmurskih Slovencev z matico pa lahko poleg priključitve Primorske matični domovini poimenujemo tudi kot  prvi znanilki napovedi slovenske državnosti, ki se je uresničila leta 1991.Prav zaradi vseh zgodovinskih dogodkov in dejstev se lahko s ponosom, spoštovanjem in radostjo spominjamo 17. avgusta 1919.Ob današnjem prazniku iskreno čestitamo vsem Prekmurkam in Prekmurcem ter vsem Slovenkam in Slovencem!
Foto: Fotoarhiv Pomurec.com