Zdravje ohranjamo z načinom življenja

Duševno zdravje posamezniku omogoča kakovostno, zadovoljno in ustvarjalno življenje in pomeni, da se posameznik zmore veseliti, pomagati drugim, se družiti, se spoprijeti s težavami, ki jih prinaša življenje, ravnati preudarno in premišljeno, namesto da pretirano podlega čustvom, da zmore načrtovati svoje dejavnosti, je odgovoren … Blagostanje v družbi je povezano tako s telesnim kot tudi z duševnim zdravjem prebivalstva. Zdravstveno stanje namreč zelo vpliva na delazmožnost. Vsak človek ima kdaj manjše duševne težave, kot je na primer slabo spanje ali zaskrbljenost zaradi službe. To so povsem normalni odzivi na vsakdanje dogajanje. Pozitiven primer je, če človek rešuje svoje težave skozi druženje, s športom ali delom za druge. Po drugi strani pa lahko posameznik svojo zaskrbljenost, ki je sicer povsem normalen odziv, blaži tudi z različnimi psihoaktivnimi snovmi in od njih sčasoma postane odvisen.

Odvisnost od psihoaktivnih snovi ravno tako spada med duševne motnje. Duševne motnje so zdravstveni problem, ki zahtevajo ustrezen diagnostični postopek in zdravljenje – običajno z zdravili in psihoterapijo. Duševne motnje so zelo pogoste: depresija je v sodobnih družbah v porastu. Skoraj polovica primerov depresije ostaja spregledana, nezdravljena depresija pa postane dejavnik tveganja za samomorilnost. Po številu samomorov na sto tisoč prebivalcev je bila Slovenija v letu 2013 v vrhu EU (21,7 samomora na sto tisoč prebivalcev), takoj za Litvo in skoraj dvakrat nad povprečjem EU (11,7 samomora na sto tisoč prebivalcev). V primerjavi z žrtvami prometnih nesreč, »država« za to obliko smrti – samomori (cca. 450 letno) ne stori nič.

Področje duševnega zdravja in iskanja pomoči zaradi duševnih motenj je še vedno ožigosano, slabše dostopno in zapostavljeno. To velja za vsa starostna obdobja, še posebej za obdobje otroštva in mladostništva. Mladostniki slabo prenašajo konflikte in frustracije, pojavljajo se t. i. »moderne« oblike socialnih fobij in anksioznosti. Pri starejših ljudeh pa se pojavljajo duševne motnje predvsem v obliki depresije in demence, ki se velikokrat tudi prepletata.

Ministrstvo za zdravje uvaja vedno nove in nove projekte za razširitev mreže psiholoških svetovalnic. Vendar v SDS menimo, da je te primere potrebno zaznati, prepoznati in zdraviti. Študije kažejo, da skoraj polovica primerov depresije ostaja spregledana, nezdravljena oz. neprimerno zdravljena, predvsem v psihiatričnih bolnišnicah.

V Sloveniji sta še vedno pereča dva problema, ki te bolnike postavljata v zelo neenakopraven položaj do drugih bolnikov. Če oseba na primer zboli v mladosti, v času šolanja in ima obenem težave tudi s samostojnim gibanjem (prevoz v šolo in domov) ter s prisostvovanjem pri pouku, ta oseba nima pravice do asistence. Mlad človek je že zaradi svoje bolezni odrinjen na rob družbe, če pa bi si želel nadaljevati šolanje, kar bi zagotovo zmogel, asistence za te otroke ni. Asistenco je tudi nemogoče dobiti, zato šolanje ostaja na bremenih staršev.

Problem se pojavlja tudi v domovih za duševno prizadete osebe. Tam so namreč tudi bolniki, ki so odslužiti zaporno kazen in so po besedah psihiatrov lahko še vedno nevarni in nepredvidljivi. Vsi oskrbovanci niso na zaprtih oddelkih, temveč se lahko svobodno gibljejo in prihajajo v stik tudi z ostalimi oskrbovanci v domovih. Zagotovo je za posameznike še posebno težek položaj, ko je prisiljen bivati in se vsakodnevno srečevati z osebo, ki je bil nekoč delikvent.

V SDS menimo, da Zakon o duševnem zdravju nujno potrebuje spremembe in dopolnitve. Na problematiko opozarja vsakoletno tudi Varuh človekovih pravic v svojem poročilu, kjer navaja potrebo po nujnosti začetka delovanja varovanega psihiatričnega oddelka za otroke in mladostnike.

Nada Brinovšek, predsednica Ženskega foruma SDS