Zdi se, da si je vlada intimno želela padec kandidatov za Fiskalni svet

Na današnji redni seji državnega zbora je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko postavil ustno poslansko vprašanje predsedniku vlade dr. Miru Cerarju glede neustavnega sanja, v katerem se zaradi nedelovanja Fiskalnega sveta trenutno nahaja Republika Slovenija.

Celoten magnetogram objavljamo v nadaljevanju.

JOŽE TANKO: 10. julija lani je bil z več kot ustavno predpisanimi 60 glasovi sprejet zakon o fiskalnem pravilu. Zakon je usklajevala in pripravila vaša vlada. Vanj ste zapisali nova pravila načrtovanja, izvajanja in nadzorovanja proračunskih politik. S tem zakonom ste ustanovili in uredili tudi delovanje Fiskalnega sveta kot samostojnega in neodvisnega državnega organa. Po zakonu o fiskalnem pravilu mora vlada pripraviti okvir za pripravo proračunov za naslednja tri leta in ga mora najmanj 20 dni pred rokom za oddajo programa stabilnosti evropskih komisij predložiti državnemu zboru in Fiskalnemu svetu. Državni zbor bo, tako ste izglasovali na tej seji, obravnavo tega okvira tudi zaključili. Tega pa ne more storiti Fiskalni svet, ki po devetih mesecih od sprejetja zakona o fiskalnem pravilu ta še ni ustanovljen.

Vladni predlog članov Fiskalnega sveta marca letos na glasovanju ni dobil zadostne podpore, zanj niso glasovale niti stranke, ki so podprle zakon o fiskalnem pravilu. Naši mediji pa kot da tega sploh niso opazili. Vlada Slovenske demokratske stranke, največje opozicijske stranke, ni niti povabila k oblikovanju kadrovskega predloga za fiskalni svet in zdi se, kot da si je vlada padec kandidatov za Fiskalni svet intimno celo zaželela, saj tako nad seboj nima nikogar, ki bi ga morala upoštevati pri pripravi okvirov za proračune in načrtovanje fiskalnih politik. S tem ste si zagotovili stanje, ko vlada sama tolmači in interpretira določbe iz ustave in zakona o fiskalnem pravilu, sama in po svoje oblikuje potrebne politike, koalicijska večina v državnem zboru pa to zvesto in brez razmisleka potrjuje, kar smo videli tudi na glasovanju pri širitvi dnevnega reda.

Sprašujem vas, gospod predsednik Vlade, kdo je prevzel naloge Fiskalnega sveta – Vlada ali predsednik Vlade? Zanima me, ali je stanje, v katerega ste nas zavestno pripeljali nezakonito ali celo neustavno?

DR. MIROSLAV CERAR: Pravzaprav sem ga vesel po vsem tem obračanju besed, kar sem bil priča v prejšnji razpravi, na katero se žal ne morem odzvati. Ampak naj najprej povem, da nobena od prejšnjih vlad ni imela toliko želje po tem, da bi uredila javne finance, da bi sprejela zakon o fiskalnem svetu in predlagala člane Fiskalnega sveta, kar je naša vlada storila. Ko smo sprejemali zakon o fiskalnem svetu, smo tudi z vašo stranko opravili več pogovorov, z vrhom stranke osebno pa ste bili skoraj edini v tem državnem zboru, ki tega zakona niste podprli, čeprav ste vse skozi govorili, da podpirate uveljavitev fiskalnega pravila in torej normalne strožje finančne discipline, ki jo sedaj naša Vlada končno uveljavlja.

Nadalje. Sprejeli smo zakon o fiskalnem pravilu tudi brez vašega sodelovanja, kar je bilo zelo težko, kjer je bila potrebna dvotretjinska večina in veliko usklajevanja z vsemi političnimi strankami.

Nato pa je ta vlada naša takoj predlagala začetek postopka in izvedli smo prvi postopek razpis za člane Fiskalnega sveta, to je bilo že avgusta lanskega leta takoj po sprejemu zakona. Kot veste se je prijavilo premalo kandidatov. Najprej so se prijavili trije, ampak dve vlogi sta bili nepopolni, tako da smo morali javni poziv ponoviti. Ponovili smo ga že v novembru lanskega leta, dobili dovolj prijav, ponovno deset in potem na podlagi tega izvedli strokovno preverjanje teh kandidatov s posebno komisijo. Ugotovili smo, da so kandidati strokovni, in potem izvedli posvetovanje znotraj političnih strank, da ugotovimo ali so tudi na nek način po drugih kriterijih sprejemljivi, čeprav poudarjam, bili so vsi visoko strokovni kandidati. Tudi teh niste podprli, ni bilo dvotretjinske večine, vlada, koalicija jih je podprla, razlagala te zadeve, pojasnjevala njihovo strokovnost tako da je vlada naredila vse kar mora.

Vi pravite, da vlada sama tolmači zakon, vlada si naj bi bila želela neko stanje brez Fiskalnega sveta. Nasprotno, prejšnje vlade so si očitno želele odločati brez takšnih mehanizmov, naša vlada je, kot pravim, dva razpisa izvedla, prišla v državni zbor, se pogovarjala z vsemi in skušala priti do Fiskalnega sveta. In naj poudarim, tudi v najkrajšem možnem času bomo te postopke vodili ponovno naprej zato, da pridemo do tega organa, nikakor pa ne morem sprejeti argumentacije, da si naša vlada ne želi finančnega nadzora, pravzaprav je sama vlada in koalicija sama sebi, tudi poleg seveda državnega zbora in vseh vrst, zelo natančen in strog, bi rekel, nadzornik.

Kajti, veste da smo konsolidirali javne finance, zmanjšali proračunski deficit pod 3 % in vzpostavili seveda uspešno gospodarjenje z državnimi javnimi financami, kar nam priznava tudi pravzaprav celoten svet. Vse bonitetne ocene so nam narasle, obresti so padle lansko leto, smo samo zaradi tega kot država prihranili, to sem že poudaril, več kot pol milijarde evrov, ker smo se obnašali gospodarno, kar je zagotovo dober zgled in osnova za naprej in tako bomo nadaljevali.

Zagotovo drži in tukaj imate prav, ni dobro, da še nimamo Fiskalnega sveta, ampak vlada je naredila vse, kar je mogla, gre pa za situacijo, kjer je potrebna v državnem zboru dvotretjinska večina. In zato je tukaj potrebno sodelovanje med koalicijo in opozicijo in mi bomo tudi v nadaljevanju ponujali roko, ki ste jo, kot sem rekel, že pri zakonu odklonili tudi po večkratnih posvetovanjih. Upam, da bomo tokrat našli skupni jezik, jaz sem za to, da sodelujemo če je le možno še naprej pri vseh takšnih projektih, ki so za državo tako zelo pomembni.

In seveda, naj poudarim, da odlok bo obravnavan tudi v državnem zboru. Se pravi, ne gre za to, da vlada kaj skriva, da želi kaj izvesti, nasprotno, ob tem, ko že vlada uveljavlja vse stroge finančne mehanizme, da bomo dovolj varčni, pa hkrati dovolj produktivni v tej državi, ima tudi državni zbor ob obravnavi tega odloka, kot je bilo rečeno, vso možnost, po vsaki vsebini, podati svoja mnenja, stališča in jaz seveda to bom absolutno spremljal, temu bomo prisluhnili in potem šli v dokončno sprejetje tega dokumenta. Tako da, zagotavljam vam, da bomo nadaljevali z, bi rekel, dobrim gospodarjenjem in z javnimi financami tako kot smo to izpostavili v lanskem in predlanskem letu.

JOŽE TANKO:  No, to zatekanje h kritikam prejšnjih vlad je neumestno, ker takšnega pravila, takrat ko so bile druge vlade, ni bilo potrebno niti imeti, razen v mandatu potem Alenke Bratušek. Zdaj, gospod predsednik vlade, mi nismo podprli zakona samo zato, ker ste zelo umeščali ustavno določbo, ki je bila tudi sprejeta z dvotretjinsko večino in vi ste naredili zakonu o fiskalnem pravilu diverzijo in olajšali poslovanje vladi s to rešitvijo v zakon o fiskalnem pravilu. Ampak bistvo, gospod predsednik, je, če bi se vi resno lotili izvajanja zakona bi Fiskalni svet morali imeti že oktobra lani. Avgusta ste rekli, niste dobili dovolj, novembra ste ponovili razpis, vmes je bilo tri mesece luknje, se pravi niste naredili nič in potem ste čakali spet do marca, da set predlagali državnemu zboru predlog na glasovanje. Vi ste si zavestno vzeli veliko časa, da niste dobili Fiskalnega sveta, namensko. Ker ste imeli ljudi, ker bi lahko postopke prepeljali.

In še nekaj, kritika na našo stranko je neumestna zato, ker nas ni niti nihče obvestil, da imate izbor, od vlade ni prišel nobeden do nas, da bi povedal in se z nami pogovoril, kdo je za to primeren. Vprašal pa sem vas, ali je stanje, v katerem smo in v katerem sprejmemo ta dokument, se pravi, okvir za pripravo proračuna za naslednje tri leta, se sprejema v skladu z veljavno zakonodajo. Ali je ta postopek neskladen z zakonom oziroma neustaven? Na to niste odgovoril. In predlagam vam, da poveste vaše mnenje o tem, ali je zadeva nezakonita, ker se določbe zakona ne upoštevajo in to več določb tega zakona, ki ste ga sami pripravili in tudi več ali manj aranžirali njegov sprejem.

DR. MIROSLAV CERAR: Torej, res je, spoštovani gospod poslanec, da v prejšnjih obdobjih ni bilo potrebno imeti zakona o fiskalnem pravilu, ker nam ga Evropa ni naložila s posebnim pravilom, vendar zato smo pa potem, ker smo tako mislili in sami nič naredili, poslabšali stanje javnih financ do neprepoznavnosti in utonili v finančno krizo in pravzaprav, če ti nekdo drug ne reče, da je potrebno nekaj sprejeti, ali zato mora slabo gospodariti z državnim premoženjem. Nasprotno.

In prej ste omeni mojo vlogo še kot strokovnjaka v državnem zboru pred leti. Takrat sem sodeloval v ustavni skupini, ki je pripravljala fiskalno pravilo in tudi skupaj z vami, z mnogimi strankami, jaz kot strokovnjak, vi kot politiki, pripomogel k temu, da smo spremenili ustavo v to pozitivno smer. Me pa nekaj skrbi, na kar ste utemeljeno opozoril, mimogrede glede vprašanja ustavnosti. Sedaj sem politik. Jaz mislim, da imamo dovolj ustavnih strokovnjakov, še vedno mojih kolegov iz preteklih delovanj, ki bodo, jaz mislim, odkrito in javno presojali tako kot pristojne službe v državnem zboru in drugod ali gre za zakonito ustavno prakso. Jaz vam zagotavljam, da vlada dela vse, da v skladu z zakonom in možnostmi vlaga odloke in druge akte na zakonit način v proceduro. Seveda, če pa nekega organa ni, je pa nezmožnost podajanje mnenja takega organa očitna in je treba izvesti postopek potem tudi ob tem. To je podobno kot če se zgodi neka druga višja sila, takrat je pač treba jasno ukrepati. Vlada stalno ponavlja predloge.

In sedaj želim poudariti naslednje. Kdo bo v naši državi še kandidiral za tako pomembne funkcije, če državni zbor zavrne dva ugledna profesorja in še enega uglednega finančnega strokovnjaka, ki sta šla skozi strokovno sito komisij, skozi vladno sito, prišla v odbore državnega zbora, da bi prevzela to odgovorno vlogo. To so najbolj odgovorni, bi rekel, to so zelo odgovorne funkcije in zato smo poiskali najboljše strokovnjake, ki so bili pripravljeni kandidirati in potem jih tukaj v državnem zboru zavrnemo. Kakšen je to signal najboljšim kadrom v Sloveniji, tisti ki bi lahko najbolje pripomogli k finančni konsolidaciji, k ostalim, bi rekel, delovanjem institucij v državi. Tega je mene strah, to mene skrbi. Kdo pa bo še kandidiral za fiskalni svet, če zavračate najboljše možne strokovnjake, ki jih imamo na voljo in ki so pripravljeni stopiti v to dokaj nehvaležno vlogo, o kateri ne bi govoril dalje, kajti podatki so zelo jasni, kako si nagrajen, skromno nagrajen za zelo odgovorno delo in izpostavljen seveda javnemu prostoru. Tako, da to bo pa nekaj nad čemer se moramo zamisliti in to prakso spremeniti.

JOŽE TANKO: Kar zadeva slednji odgovor predsednika Vlade, bi mu le priporočil, da je v svojih navajanjih dosleden ali pa, da se poglobi v zgodovino, tudi delovanja prejšnjih vlad in ugotoviti, da stvari o katerih je govoril, niso točne. Imeli smo vlado, 2004-2008, ki je imela bistveno nižji primanjkljaj od 1 % v letu 2007 celo presežek, pa nismo imeli fiskalnega pravila. Se pravi, bila je situacija, ko se je vlada odločila, da bo ravnala z javnimi financami skrajno gospodarno in racionalno. Sedaj smo prišli v neko obdobje, ko niti fiskalno pravilo ne zadostuje več, da bi se spravili v  predviden okvir in so še zmeraj primanjkljaji pri proračunih bistveno višji.

Druga stvar, gospod predsednik vlade, vseeno je, ali ste politik ali ste ustavnopravni strokovnjak. Zakonitost velja za politika in za ustavnopravnega strokovnjaka popolnoma enako in jo je treba soditi z istimi kriteriji. To, kar ste vi povedal, je pa tipično za tiste, ki so takrat, ko pišejo pravna mnenja, so črkobralci, zelo težko premaknejo piko in vejico, ko pa pridejo na funkcijo, da bi mogli nekaj po teh zakonih ali ustavi narediti, pa najdejo tisoč izgovorov, da mu to ni potrebno. Tako dvolično gledanje na pravno ureditev v tej državi ne more biti ponos nobenemu predsedniku vlade, nobenemu parlamentu, še najmanj pa tistemu predsedniku vlade, ki se ima za ustavnopravnega strokovnjaka in je pisal mnenja za državni zbor o takih vprašanjih.

Tako da predlagam, gospod predsednik državnega zbora, da procesni predlog uvrstite na glasovanje, saj z ravnanjem in odgovori predsednika vlade nisem zadovoljen, ker so kršeni najmanj trije členi tega zakona, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in naloge fiskalnega sveta. In vlada v tem postopku ni naredila dovolj, da bi pravočasno, ker smo vedeli, da je treba za leto 2016 pravočasno oblikovati in ustanoviti fiskalni svet, da bi naredila vse, da bi do tega prišlo. Jemlje se izredno dolge razmike med posameznimi dejanji in s tem namensko povzroča, da fiskalni svet ni bil izglasovan. V devetih mesecih smo imeli samo enkrat v državnem zboru predlog fiskalnega sveta. Kar zadeva pa oceno strokovnjakov, kakšni so, pa prepustite to tistim, ki tam odločajo, vi ste jih predlagali, večina v državnem zboru jih je ocenila tako, kot jih je, manjšina pa tako, kot jih je. In zato ta predlog, ki ste ga dali, po oceni ni bil sprejet. Gospod predsednik, predlagam, da daste tak predlog na glasovanje. Hvala lepa.