Zbor za republiko za široko odprtost dostopa do dokumentacije nekdanje SDV
nedelja, 29. 5. 2011Nasprotujemo sprejemu zakona, pa ne zaradi njegovega temeljnega koncepta, temveč zaradi izvedbenih rešitev. Smo za široko odprtost dostopa do dokumentacije nekdanje SDV in nekdanjih »družbenopolitičnih organizacij«. Zlasti za zgodovinsko stroko in medije je pomembno, da imajo dostop do gradiv, preko katerih se odstira pogled na našo bližnjo zgodovino. Zlasti na delovanje SDV, ki je bila najbolj represiven in zahrbten aparat enopartijske države.
Načeloma se strinjamo s predlagateljem, da je treba v zakon uvesti varovalke za primere, ko bi razkritje gradiv škodovalo interesom današnje države ali poseglo v osebno varnost ali dostojanstvo posameznikov. Gre na primer za dokumente o klasični obveščevalni dejavnosti, kakršno izvajajo tudi demokratične države, V enem delu svojega delovanja je SDV verjetno opravljala tudi takšno dejavnost. Izjemi torej načeloma ne nasprotujemo.
Toda izjema bi morala biti zakonsko regulirana zelo skrbno in preudarno in tu se skrivajo nekatere napake zakona. Prvič, varovanje osebnega dostojanstva posameznikov naj se nanaša le na žrtve nekdanje SDV in na pripadnike službe, ki so opravljali klasično obveščevalno dejavnost, ne pa na njene pripadnike, ki so opravljali dejavnost politične policije, in na ovaduhe, ki so opravljali nečastno delo, s katerim so prizadeli druge ljudi. Drugič, zakon mora omogočiti delen dostop do gradiva – v primeru, ko je le del nekega dosjeja ali celo le del nekega dokumenta problematičen, naj se omogoči dostop do preostalega dela gradiva oziroma dokumenta. Institut delnega dostopa pozna tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, torej ne gre za nek nov koncept. Tretjič, postopek priznavanja izjem mora biti brezhibno verodostojen, zato naj o izjemi odloča strokovna komisija, ki jo v celoti imenuje parlamentarno delovno telo, zadolženo za nadzor nad obveščevalnimi službami, ali pa Državni zbor na predlog tega delovnega telesa. Četrtič, v primeru zavrnitve dostopa do gradiva mora biti na voljo pravno sredstvo – pritožba ali upravni spor pred sodiščem. Noben od teh štirih pogojev ni izpolnjen, zato zakonu nasprotujemo in po zavrnitvi na referendumu pričakujemo ponoven razmislek in sodelovanje vlade in opozicije (tudi slednja mora pri tem odigrati konstruktivno vlogo).
Načeloma se strinjamo s predlagateljem, da je treba v zakon uvesti varovalke za primere, ko bi razkritje gradiv škodovalo interesom današnje države ali poseglo v osebno varnost ali dostojanstvo posameznikov. Gre na primer za dokumente o klasični obveščevalni dejavnosti, kakršno izvajajo tudi demokratične države, V enem delu svojega delovanja je SDV verjetno opravljala tudi takšno dejavnost. Izjemi torej načeloma ne nasprotujemo.
Toda izjema bi morala biti zakonsko regulirana zelo skrbno in preudarno in tu se skrivajo nekatere napake zakona. Prvič, varovanje osebnega dostojanstva posameznikov naj se nanaša le na žrtve nekdanje SDV in na pripadnike službe, ki so opravljali klasično obveščevalno dejavnost, ne pa na njene pripadnike, ki so opravljali dejavnost politične policije, in na ovaduhe, ki so opravljali nečastno delo, s katerim so prizadeli druge ljudi. Drugič, zakon mora omogočiti delen dostop do gradiva – v primeru, ko je le del nekega dosjeja ali celo le del nekega dokumenta problematičen, naj se omogoči dostop do preostalega dela gradiva oziroma dokumenta. Institut delnega dostopa pozna tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, torej ne gre za nek nov koncept. Tretjič, postopek priznavanja izjem mora biti brezhibno verodostojen, zato naj o izjemi odloča strokovna komisija, ki jo v celoti imenuje parlamentarno delovno telo, zadolženo za nadzor nad obveščevalnimi službami, ali pa Državni zbor na predlog tega delovnega telesa. Četrtič, v primeru zavrnitve dostopa do gradiva mora biti na voljo pravno sredstvo – pritožba ali upravni spor pred sodiščem. Noben od teh štirih pogojev ni izpolnjen, zato zakonu nasprotujemo in po zavrnitvi na referendumu pričakujemo ponoven razmislek in sodelovanje vlade in opozicije (tudi slednja mora pri tem odigrati konstruktivno vlogo).