Zbor za republiko PROTI globoko neusklajenemu Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
sreda, 25. 5. 2011Namesto da vlada maši luknje, ki nastajajo v javnih financah zaradi padanja konkurenčnosti gospodarstva in posledične brezposelnosti, bi morala ustvarjati pogoje za boljšo konkurenčnost in zaposlovanje. Zakonu nasprotujemo predvsem zato, ker je globoko neusklajen s socialnimi partnerji. Problematika je daleč preveč pomembna, da bi lahko kar tako povozili mnenje in argumente sindikatov. Pri tem ne trdimo, da bi morala vlada v celoti slediti vsem predlogom in pripombam, saj je to nemogoče. Vendar je obseg neusklajenosti nesprejemljiv.
Bistvo predlaganega zakona je zaostrovanje pogojev za upokojitev in nov način usklajevanja pokojnin, ki bo le deloma sledil rasti plač. Zaostrovanje pogojev za upokojitev se nanaša tako na delovno dobo kot na starostno mejo za upokojitev.
Zakon ima vrsto slabosti. S prisilnim podaljševanjem delovne dobe in upokojevanjem ob višji starosti preprečuje odpiranje delovnih mest za mlade. Prav neverjetno kratkovidno je trditi, da daljša delovna doba posameznika avtomatično omogoča večje prilive v pokojninsko blagajno, ko pa se na drugi strani zapira zaposlitvena možnost za mladega človeka. V situaciji, ko brezposelnost ne bi bila problem, pa pokojninska blagajna tako ali tako ne bi imela lukenj. Namesto da maši luknje, ki nastajajo v javnih financah zaradi padanja konkurenčnosti gospodarstva in posledične brezposelnosti, bi morala vlada ustvarjati pogoje za boljšo konkurenčnost in zaposlovanje.
Sindikati upravičeno opozarjajo, da zakon zanemarja kategorijo delavcev, ki so se zaposlili zelo mladi in opravljajo na primer naporna fizična dela. Ti delavci se bodo zaradi iztrošenosti prisiljeni predčasno upokojiti in bodo imeli zato nižje pokojnine.
Nesprejemljivo je, da je pokojnina posameznika vezana na to, ali je njegov delodajalec izpolnjeval zakonske obveznosti plačevanja prispevkov. To bi morala vedno sproti preverjati država in ostro ukrepati v primeru kršitev, hkrati pa odgovarjati za plačilo prispevkov, ki niso bili izterjani. To breme se ne sme prevaliti na zaposlene.
Čemu usklajevanje pokojnin po fiksni formuli 70:30 (v prehodnem obdobju 60:40)? V obdobju gospodarske rasti in polne zaposlenosti ni videti nobene ovire, da bi upokojenci v celoti delili usodo zaposlenih, da bi se torej pokojnine polno usklajevale s plačami. Formula bi morala biti bolj fleksibilna in omogočati prilagajanje gospodarskim in javnofinančnim razmeram. Načeloma bi se morale pokojnine usklajevati s plačami, zakon pa bi lahko dopuščal začasno odstopanje od tega pravila v zaostrenih javnofinančnih okoliščinah.
Nedvomno so v zakonu tudi dobre rešitve, kot je na primer dvig odmernega odstotka, vendar napake in neusklajene rešitev žal pretehtajo. Zato je treba zakon na referendumu zavrniti.
Ob tem izražamo še zahtevo, da naj se čim prej vzpostavi informacijski sistem ZPIZ, ki bo vsakemu posamezniku vsak trenutek omogočal »on-line« vpogled v lastno stanje (obračunani in plačani prispevki, predviden datum možne upokojitve, predvidena višina pokojnine), za kar ni potrebna nobena zakonska sprememba. To bi bil pomemben korak k prijaznosti pokojninske administracije do državljanov.
Zavrnitev zakona na referendumu bo priložnost za nov razmislek in za odpravo vseh teh slabosti, predvsem pa se bo morala vlada (sedanja ali naslednja) zavedati, da socialni dialog nekakšen mlinski kamen okrog vratu, ampak koristna pridobitev moderne demokratične družbe.
Bistvo predlaganega zakona je zaostrovanje pogojev za upokojitev in nov način usklajevanja pokojnin, ki bo le deloma sledil rasti plač. Zaostrovanje pogojev za upokojitev se nanaša tako na delovno dobo kot na starostno mejo za upokojitev.
Zakon ima vrsto slabosti. S prisilnim podaljševanjem delovne dobe in upokojevanjem ob višji starosti preprečuje odpiranje delovnih mest za mlade. Prav neverjetno kratkovidno je trditi, da daljša delovna doba posameznika avtomatično omogoča večje prilive v pokojninsko blagajno, ko pa se na drugi strani zapira zaposlitvena možnost za mladega človeka. V situaciji, ko brezposelnost ne bi bila problem, pa pokojninska blagajna tako ali tako ne bi imela lukenj. Namesto da maši luknje, ki nastajajo v javnih financah zaradi padanja konkurenčnosti gospodarstva in posledične brezposelnosti, bi morala vlada ustvarjati pogoje za boljšo konkurenčnost in zaposlovanje.
Sindikati upravičeno opozarjajo, da zakon zanemarja kategorijo delavcev, ki so se zaposlili zelo mladi in opravljajo na primer naporna fizična dela. Ti delavci se bodo zaradi iztrošenosti prisiljeni predčasno upokojiti in bodo imeli zato nižje pokojnine.
Nesprejemljivo je, da je pokojnina posameznika vezana na to, ali je njegov delodajalec izpolnjeval zakonske obveznosti plačevanja prispevkov. To bi morala vedno sproti preverjati država in ostro ukrepati v primeru kršitev, hkrati pa odgovarjati za plačilo prispevkov, ki niso bili izterjani. To breme se ne sme prevaliti na zaposlene.
Čemu usklajevanje pokojnin po fiksni formuli 70:30 (v prehodnem obdobju 60:40)? V obdobju gospodarske rasti in polne zaposlenosti ni videti nobene ovire, da bi upokojenci v celoti delili usodo zaposlenih, da bi se torej pokojnine polno usklajevale s plačami. Formula bi morala biti bolj fleksibilna in omogočati prilagajanje gospodarskim in javnofinančnim razmeram. Načeloma bi se morale pokojnine usklajevati s plačami, zakon pa bi lahko dopuščal začasno odstopanje od tega pravila v zaostrenih javnofinančnih okoliščinah.
Nedvomno so v zakonu tudi dobre rešitve, kot je na primer dvig odmernega odstotka, vendar napake in neusklajene rešitev žal pretehtajo. Zato je treba zakon na referendumu zavrniti.
Ob tem izražamo še zahtevo, da naj se čim prej vzpostavi informacijski sistem ZPIZ, ki bo vsakemu posamezniku vsak trenutek omogočal »on-line« vpogled v lastno stanje (obračunani in plačani prispevki, predviden datum možne upokojitve, predvidena višina pokojnine), za kar ni potrebna nobena zakonska sprememba. To bi bil pomemben korak k prijaznosti pokojninske administracije do državljanov.
Zavrnitev zakona na referendumu bo priložnost za nov razmislek in za odpravo vseh teh slabosti, predvsem pa se bo morala vlada (sedanja ali naslednja) zavedati, da socialni dialog nekakšen mlinski kamen okrog vratu, ampak koristna pridobitev moderne demokratične družbe.