Zbor za republiko je v torek, 24. septembra, pripravil novinarsko konferenco, na kateri so se dr. Vasko Simoniti, mag. Bernard Brščič, France Cukjati, dr. med., in dr. Boštjan M. Turk odzvali na vložene kazenske ovadbe s strani Komisije za preprečevanje korupcije zoper njih. Kot je znano, je Zbor za republiko v začetku letošnjega leta pripravil niz odlično obiskanih, a medijsko praktično zamolčanih, javnih tribun, na katerih so vidni člani Zbora spregovorili o aktualnih družbenih razmerah. Zaradi izrečenih besed so si prislužili predlog za pregon, ki ga je podala Klemenčič Praprotnikova korupcijska komisija.Prvi je svoj primer opisal je nekdanji predsednik Državnega zbora France Cukjati. “3. septembra sem bil klican v Maribor na zaslišanje, ker naj bi bil osumljen, da naj bi storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve. To naj bi storil na javni tribunu, ki je potekala 31. januarja v Lenartu. Tam naj bi rekel, da je ‘KPK komisija za diskreditacijo’ in da gre za ‘perfidni sistem lansiranja laži’,” je povedal. “Res sem rekel, da gre za perfidni sistem lansiranja laži. Takrat smo namreč obravnavali celotni kontekst dogajanj v zimskih mesecih, ki so se začela v Mariboru z uličnim linčem njegovega župana, nadaljevalo se je v Državnem svetu, kjer je metoda diskreditacije dobila legitimacijo od ene najvišjih državnih institucij, kulminiralo pa se je v Ljubljani, ne samo z demonstracijami, ampak predvsem z objavo poročila KPK,” je bil jasen.Opozoril je, da je metoda linča ravno v tem, da se nedokazano obtožbo, insinuacijo ali laž posreduje javnosti, ta se burno odzove, nato pa se hitro izvrši ne samo diskreditacija, ampak tudi likvidacija. “Žrtev nima možnosti zagovora, ljudje pa časa za trezen razmislek dogajanja,” je povedal. “Vrhunec je bil poročilo KPK, to pa je bilo pospremljeno z vrsto drugih laži. Da ima Črtomir downov sindrom, da Janez pretepa Urško, da je urška celo hospitalizirana na psihiatrični kliniki, istočasno je bilo celo govora o tem, da janez gradi bolnišnico v Avstraliji,” je spomnil. “Preprosti državljani si ne morejo misliti, da lahko nekdo v časopisu napiše tako abotno in neumno, bedasto in neutemljeno laž. Nekdo to zelo dobro izkorišča in ustvarja sistem perfidne laži, ki ga doživljamo ves čas po osamosvojitvi. Da živimo v perfidnem sistemu laži, ali kot bi rekel Vaclav Havel – v kraljstvu laži, sem ponovil že stokrat in bom še stokrat ponovil, dokler bom to tako videl,” je povedal.V nadaljevanju je opisal primer višje državne tožilke Kotnikove. Maja 2012 je v Državni zbor poslala dopis, v katerem je Državni zbor prosila, da izvede nadzor nad delom KPK. Tožilka je namreč vodila postopek v zgodbi bulmastifi – Baričevič, dokler ni bil njen spis posredovan KPK. “KPK ji je nato sledila s prikritimi metodami. Ugotovila je ‘koruptivne’ stvari, in sicer da je bila s svojim in s službenim vozilom kaznovana zaradi prehitre vožnje. Zaradi tega je bila podvržena linču koruptivnega dejanja. Ona pravi: ‘Prepričana sem, da primer, v katerem me je predsednik Komisije javno razglasil za koruptivno, moje ravnanje pa tudi kot kršitev integritete, nikoli ne bo ugledalo sodišča, saj preprosto ni nobenih elementov za zatrjevano korupcijo. Vendar pa to ni več pomembno, saj že cela Slovenija ve, da sem koruptivna, ali so elementi korupcije ali ne, pa ni več važno.’ In dalje: ‘Komisija je v konkretnem primeru naredila nenadomestljivo škodo, saj do sojenja nikoli ne bo prišlo, zato utemeljeno sumim, da je Komisija delovala zlonamerno, da me diskreditira.’ Jaz sem torej parafraziral njeno trditev in rekel, da je to komisija za diskreditacijo,” je dejal in prebral še zadnji zapis tožilke Kotnik: ‘Zato je veliko bolj verjetno, da je Komisija v interesu nekoga drugega, sklepam da vplivnega posameznika, iskala način, da zoper mene sproducira ovadbo,’ in dodal: “Tu je namig, da to ni samo Komisija za diskreditacijo, ampak, da je Komisija tudi politično skorumpirana, da dela po nekih drugih načelih, po nekih drugih navodilih in po nekih drugih ukazih,” je bil jasen.Povedal je še, da za izrečenimi besedami še vedno stoji in da jih bo vedno ponovil, kadar bo izvan. “V primeru Janeza Janše in v primeru višje državne tožilke Kotnikove je komisija diskreditirala samo sebe,” je še poudaril nekdanji predsednik Državnega zbora in član Zbora za republiko France Cukjati.Ugledni ekonomist mag. Bernard Brščič je povedal, da je njegov primer je v fazi predkazenskega postopka in da pričakuje povabilo policije na pogovor v prihodnjih dneh. “Inkriminiral naj bi me moj nastop 4. februarja v Ribnici na javni tribuni Zbora za republiko,” je povedal. “Glavnina mojega nastopa je bilo namenjena anamnezi družbenega položaja v Sloveniji, pojavom ugrabitve države, pojavom tovarišijskega kapitalizma, deloma pa tudi kritiki KPK,” je spomnil. Vprašal se je, kaj je zmotilo KPK. “Verjetno trditev, da je umestitev komisije z ustavnopravne vidika problematična. Zakaj? Ker izdaja načelna mnenja, ki nimajo pravnih posledic, imajo pa politične posledice. Deluje iz pozicije moralnega arbitra,” je odgovoril.Slovenija sicer po njegovem potrebuje moralizacijo politike, vendar bi zanjo moralo biti izpolnjenih veliko pogojev. “Prvi je jasna zamejitev pristojnosti komisije, ki je izjemno problematična. V tem trenutku poteka ustavna presoja zakona o integriteti in preprečevanju korupcije,” je opozoril. “Sam nisem problematiziral medijskega nastopaštva predsednika Komisije, ne neprestanega moraliziranja in defamacij, ki jih izvaja, ampak sem problematiziral pogoje, ki bi za izpeljavo političnih konsekvenc morali biti izpolnjeni,” je dejal. Po njegovem bi člani senata KPK morale bili nesporne moralne avtoritete in nesporne strokovne avtoritete.”Zaprepaden sem bil, da v letu 2013 državni organ čuti tako benigne in omikane kritike, ki sem jih izrekel, za besedni zločin. Za verbalni delikt, ki je neverjetno podoben 133. členu kazenskega zakonika v nekdanji Jugoslaviji,” je opozoril. “Gre za nesprejemljivo zlorabo državnih institucij za politične namene, s ciljem utišanja kritike, doseganja ‘glajhšaltunge’, neke navidezne politične korektnosti in zastrahovanja drugače mislečih. Na takšno zastrahovanje s totalitarno zlorabo državnih institucij ne pristajam,” je dejal. “Ne bojim se g. Klemenčiča. Kdo pa je ta oseba, da bo leta 2013 svobodomiselnim posameznikom natikala nagobčnik? Nobenemu državnemu organu ne smemo dopustiti, da bo natikal nagobčnike drugače mislečim,” je bil jasen. “Leta 2013 se pojavi nek visok politični funkcionar, ki si domišlja, da državljani nimamo pravice izražati kritičnih mnenj in ki izkazuje zelo jasne totalitarne popadke. Ti me ne bi skrbeli, v kolikor ne bi bili povezani z zelo veliko močjo države in represivnih organov. Če bi g. Klemenčič svojo osebno prizadetost iskal s civilno tožbo, bi še nekako razumel. Da pa se leta 2013 poslužuje represivnega aparata države za preganjanje navideznega besednega delikta, se mi zdi absolutno nesprejemljivo. V celoti zavračam takšen pritisk in ne bom si pustil natikati nagobčnika, ne bom se pustil zastraševati. Slovenija se je predolgo borila za to, da lahko svobodno mislimo in svobodno govorimo,” je še povedal mag. Bernard Brščič.Nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je uvodoma povedal, da so v zadnjih letih povsem jasno in odkrito izražena institucionalna razpuščenost, podivjanost, poljubnost in samovolja. “Da jih naštejemo nekaj: sodniki oproščajo navadne kriminalce kljub dokazom, sodniki obsojajo politike brez dokazov, sodniki oproščajo žaljivo primerjanje družine s šolo obveznimi in nepolnoletnimi otroki z nacisti. Za sodnike ali sodnice, ki sodijo v imenu ljudstva in za ljudstvo, sploh ne smemo vedeti kakšni so in kdo so. Kot neki fantom razglašajo svoje sodbe, se pa medsebojno lahko javno hvalijo in drug drugemu zahvaljujejo ter se v svojih spisih posmehujejo ljudem,” je ocenil. Po njegovem imamo sodstvo, ki nima ne stvarnega, ne simbolnega obraza. “Ljudstvo namreč ne sme poznati obraza sodnika, čeprav stvarno in simbolno predstavlja ljudstvo in po ljudskem pooblastilu sodi v imenu ljudstva ter za ljudstvo,” je dejal.”Obstajajo lumpenproletarske tople, ki hodijo od vrat do vrat ustrahovati ljudi, a jih sodno tožilska policijska politika pusti pri miru. Na shodih se poleg častne straže slovenske vojske in poleg policije, ki ščiti in skrbi za red in mir, pojavljajo oddelki uniformirancev s strelnim orožjem in strelivom ter javno sporočajo, da obstajajo tudi oboroženi paravojaški oddelki, ki bodo začeli pobijati ljudi, če bodo njihovi vodje tako ukazali. Sodno tožilske službe ne reagirajo,” je povedal.
Prepričan je, da bi lahko našteli še celo vrsto podobnih primerov, od groženj z umori, zasmehovanjem otrok s strani visokih državnih funkcionark, do samovoljnega policijskega raznašanja vabil na zasliševanja in podobno. “Ta politično sodno tožilska policijska medsebojna usklajenost nas državljane sprašuje: kaj nam pa morete? in nam hkrati odgovarja: nič nam ne morete!” je bil jasen.”Imamo pa poseben organ, ki ga vodi visok državni funkcionar s stvarnim in simbolnim obrazom, ki vodi organizacijo, ki ni ne sodišče in ne tožilstvo ter ne policija, ki pa izreka načelna mnenja. Ki razglaša, kdo je moralno primerna in kdo moralno neprimerna oseba,” je dejal. “Goran Klemenčič, visok državni funkcionar Republike Slovenije, nas gleda iz slike in iiz različnih slik, na katerih premišljeno in s podobo Velikega brata sprašuje, kaj mi pa morete. Odgovarja nam: nič mi ne morete, jaz pa lahko z vami počnem karkoli, kadarkoli,” je opozoril.”Goran Klemenčič, visok državni funkcionar Republike Slovenije, rad javno nastopa in govori o morali, etiki in dostojnosti ter integriteti, medtem ko sam izraža svojo neomikanost, žali in ponižuje državljane in se istoveti s totalitarni idejami in ideologijami. Že pred nekaj meseci sem javno opozoril, da je potrebno početje Gorana Klemenčiča obravnavati resno in njegov početje zavrniti,” je dejal.
Po njegovem je javno stigmatiziranje posameznikov izraz nehumanosti in nasilja. “Gre za javno sramotenje, diskriminacijo in deklasiranje državljanov. To je politikantstvo, šikaniranje in preganjanje državljanov in neopravičljivo kršenje državljanskih pravic. Goran Klemenčič, visok državni funkcionar Republike Slovenije, to očitno sme,” je dejal.
Opozoril je, da imajo simboli izjemen sporočilni namen in pomen. “Govorica simbolov ustvarja družbeno stvarnost in nam pove, kakšen je v družbi sistem vrednot. Simbolna govorica Gorana Klemenčiča, ki se rad istoveti z idejami zla in totalitarnih ideologij, kaže na njegov sistem vrednot in na njegovo etiko,” je povedal. “Ko so se začele take duhovitosti pojavljati v 20. letih prejšnjega stoletja, so mnogi izobraženci zamahnili z roko, češ da gre za neumnosti, ki jih bo demokracija že pospravila in sankcionirala. Pa se ni zgodilo tako. Vemo, kaj se je zgodilo v 30. in 40. letih. In ker gre za splošno znan simbol ideološkega zla, s katerim se kiti in istoveti Goran Klemenčič, pozivam organe pregona, da ukrepajo po svoji uradni dolžnosti,” je pozval.
Vprašal se je, ali se Goran Klemenčič res vedno odloča po enakih merilih. “Je njegovo istovetenje z zločinskimi idejami, ki jih simbolno predstavlja Veliki brat, v skladu s pravnimi in moralnimi normami države republike Slovenije, katere visoki državni funkcionar je? Jaz trdim, da ne. Pri njemu gre za zavestno, naklepno in premišljeno zlorabo položaja, ogrožanje demokracije in za ideje in ideologije, ki so ostale že na smetišču zgodovine. Še posebej pa želim izpostaviti, da je njegovo početje izraz popolne odsotnosti vsakršne človeške občutljivosti za trpljenje ljudi. Jasno in nedvoumno namreč izraža prezir do vsega tistega grozljivega trpljenja, ki so ga bili deležni ljudje v vseh zločinskih totalitarnih sistemih. Ta človek mora odstopiti, proti njemu pa, če obstaja odgovornost do demokratično urejene družbe, se morajo začeti postopki,” je še povedal dr. Vasko Simoniti, ki ga je KPK javno ovadila februarja letos.
