Zbor za republiko: Ivan Cankar si zasluži primeren spomenik

Ob prihajajočem slovenskem kulturnem prazniku so v Zboru za republiko pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili pobudo za postavitev spomenika slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju. Leta 2018 bomo namreč praznovali stoto obletnico smrti slovenskega pisatelja, ki je pustil izjemen pečat na več področjih.

Uvodoma je predsednik Zbora za republiko France Cukjati poudaril, da bi na način, kot smo dali priznanje velikemu slovenskemu pesniku in mislecu Francetu Prešernu, morali počastiti tudi Ivana Cankarja, ki ni bil samo velik mojster besede, ampak je bil tudi neverjetno globok v svojem razmišljanju na področju sociale in politike. »Tudi Cankar sodi v vrhove slovenske kulture in si zasluži primerno obeležje,« je bil jasen France Cukjati.

V nadaljevanju je akademik dr. Janko Kos nanizal vrsto dogodkov v zadnjih sto letih, ki so se odvijali po Cankarjevi smrti in ki jasno kažejo na to, kakšne težave je imela Ljubljana s postavljanjem spomenika Ivanu Cankarju.

Po Cankarjevi smrti leta 1918 se je pojavila iniciativa, ki je predstavila idejo za postavitev spomenika, vendar je takratni ljubljanski župan Ivan Tavčar, ki tudi ni dovolil, da bi ob pogrebu Cankarja izobesili žalne zastave, odigral vodilno vlogo, da ideja ni bila realizirana. Leta 1930 so kip Ivana Cankarja postavili na Vrhniki, za katerega pa se je kasneje izkazalo, da so zanj največ denarja prispevali ameriški socialdemokratski Slovenci, ljubljanska občina pod vodstvom liberalnega župana Dinka Puca pa izjemno malo. Leta 1948 je bil sicer postavljen doprsni kip Ivana Cankarja na Rožniku, kar pa po mnenju dr. Kosa nikakor ni dovolj. S postavitvijo pravega kipa so bile težave tudi, ko je skico pripravil kipar Janez Boljka, saj se je ideji uprla takratna partijska nomenklatura, ki je v kipu videla nezaupnico socializmu. Leta 1982 pa je bil postavljen portretni spomenik, zgolj emblem pred Cankarjevim domom.

»Z vsemi postavitvami v preteklosti ni bila izpolnjena dolžnost Ljubljane in vsega slovenstva, da bi se oddolžili Cankarju za vse, kar je storil. Naloga nas, ki danes živimo v samostojni državi, je, da za nove, prihodnje obletnice rojstva in smrti Ivana Cankarja, ki bodo veličastne, postavimo pravi spomenik,« je pozval akademik dr. Kos.

»Slovenci zelo ponosno poudarjamo, da smo kulturni narod, zato je prav, da ljudem, ki so največ storili za našo kulturo, damo primerno težo v sedanjem državniškem in državnem kulturnem življenju. Čas je, da tisto, kar menimo, da je nosilni temelj našega življenja, operacionaliziramo in spravimo v pot, ki bo današnjim rodovom stalno kazala, od kod smo prišli,« pa je poudaril dr. Janez Juhant.

Razloge v tem, da je danes naša preteklost nekoliko pozabljena, dr. Juhant vidi v tem, da danes živimo močno vpeti v trenutne probleme. »Predlog za spomenik Ivanu Cankarju je zato priložnost , da poskušamo razgrniti našo omejenost na konkretnost in odpremo obzorja, ki so gnala našo preteklost,« je prepričan dr. Juhant.

V Zboru za republiko so zato mnenja, da je naloga vseh, ki upamo na boljšo prihodnost, da postavimo znamenja, ki nas bodo do nje vodila.

Nenazadnje je predsednik Zbora za republiko France Cukjati izrazil prepričanje, da bi spomenik Cankarju pomenil korak naprej v simbolnem združevanju naroda, »saj imamo v Sloveniji preveč simbolov, ki nas razdvajajo in premalo takih, ki nas združujejo.«

V priponki najdete celotno izjavo za javnost, ki so jo pripravili v Zboru za republiko.