Zavrnitev zahteve za referendum o t.i. sistemskem zakonu o izbrisanih,1. 9.2004

Po zadnjih dogodkih v državnem zboru glede zahteve za referendum o t.i. sistemskem zakonu o izbrisanih, ni več vprašanje, ali naj sploh imamo referendum ali ne, ampak je problem v nespoštljivem odnosu vladnih strank do ustave. Po zadnjih dogodkih v državnem zboru glede zahteve za referendum o t.i. sistemskem zakonu o izbrisanih, ni več vprašanje, ali naj sploh imamo referendum ali ne, ampak je problem v nespoštljivem odnosu vladnih strank do ustave. Poslanci liberalne demokracije, združene liste in DeSUSa so zopet brez kakršnihkoli pomislekov s preglasovanjem mirno povozili zakonske in ustavne določbe. Oblast se je ponovno dvignila nad zakone, nad poslovnik in nad ustavo. V takem brezpravju je vsak poskus vrniti dogajanje v stabilen pravni sistem le sizifovo delo, saj stabilnega pravnega sistema v Državnem zboru ni več. Smiselnost pritožbe na zavrnitev zahteve za referendum o t.i. izbrisanih je tako vprašljiva. Vračamo se očitno v sistem, za katerega smo upali, da je že mimo. V sistem, v katerem so zakoni in ustava pisani za naivno javnost; kdaj, kako in za koga se bodo posamezne določbe uporabile, pa odloča »centralni komite«. V SDS računamo, da se bo oglasila pravna stroka in obsodila to škodljivo in nevarno početje. France Cukjati, vodja poslanske skupine SDS