Zavajajoče in neresnične trditve ministra za kulturo o arhivski noveli

Objavljamo odziv na novinarsko konferenco UKOM, na kateri je minister za kulturo dr. Uroš Grilc skupaj z direktorjem Arhiva RS mag. Bojanom Cvelfarjem predstavil glavne vladne aktivnosti in argumente v okviru referendumske kampanje o arhivih. Vladno geslo v kampanji za referendum o arhivski noveli, ki bo 8. junija, da bodo arhivi odprti za vse, je nenavadno in zavajajoče. Arhivi zaradi postopka anonimizacije ne bodo mogli biti odprti za vse. Četudi novela zakona (ob predpostavki dolgotrajne anonimizacije) širi segment dostopnih arhivskih gradiv, je trditev o večji odprtosti zavajajoča, kar dokazujemo v nadaljevanju.Dejstvo je, da je več kot 80 odstotkov gradiva nekdanje Udbe (oz. SDV) uničenega. Prosta dostopnost gradiva bo veljala le za tista, ki nimajo občutljivih osebnih podatkov, vendar pa je dodana raziskovalna vrednost takšnih gradiv vprašljiva. Dokaz za to so dokumenti, ki jih Ministrstvo za kulturo objavlja na svoji spletni strani. Od začetkov objavljanja teh dokumentov ni bilo na njihovi podlagi nobenega bistvenega razkritja.

Dr. Tamara Griesser Pečar je opozorila na pomembnost občutljivih osebnih podatkov v raziskovalne namene, saj so bili npr. duhovniki v totalitarnem sistemu lahko preganjani ali izsiljevani tudi zaradi spolne usmerjnosti. To je bil tudi ključen podatek za nasilje režima nad njimi, zato je to ključna informacija za raziskovalce.

Raziskovalci so v praksi doslej vedno podpisali izjavo, da osebnih občutljivih podatkov ne bodo zlorabljali. Primerov zlorabe tudi ni bilo. V primeru uveljavitve arhivske novele bi se sicer počrnjevanje lahko preskočilo, vendar novela uvaja dodatne zahteve, ki jih mora uporabnik izpolnjevati. Veljavni zakon določa, da če je javni interes večji kot osebni, se lahko izda dovoljenje tudi za gledanje vsebin, ki jih zakon ne dopušča. Po novem bo raziskovalec potreboval formalni status raziskovalca ali novinarja, da bi preskočil anonimizacijo, to pa zagotovo ne omogoča lažjega dostopa do arhivov.

Minister Grilc je izjavil tudi, da bi bila anonimizacija končana v treh letih, kar je čisto zavajanje. S trenutnimi zmogljivostmi je to popolnoma nemogoče, kajti cel postopek bi trajal lahko več desetletij. Direktor Arhiva RS je pred časom omenjal tudi, da bi bili anomizacija in digitalizacija mogoči v treh letih z dodatnimi 500.000 evrov sredstev. Novela zakona teh sredstev ne predvideva, zato pričakujemo pojasnilo v zvezi z nasprotujočimi si izjavami. Arhiv RS enostavno nima na razpolago ustreznih aparatov za digitalizacijo. Vse, kar ima, je že zelo zastarelo. Zaposlenih je tudi premalo arhivistov, ki se s to tematiko ukvarjajo. Zato so vse obljube, ki jih daje minister, prav absurdne.

Menimo, da bi bilo bolje izdelati stvarno kazalo vsebine Arhiva RS, da bi raziskovalcem olajšali delo z arhivskim gradivom. Prepričani smo, da bi moral minister več energije usmeriti v sodelovanje z beograjskim arhivom, da bi pridobil kopije večjega dela uničenih gradiv; ne pa z anonimizacijo onemogočati dostopa do delčka ohranjenega gradiva v Arhivu Slovenije.