Zaupni podatki bank, dokapitaliziranih z davkoplačevalskim denarjem, morajo postati dostopni Državnemu zboru

Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek ponovno vložila novelo zakona o bančništvu, katere glavni cilj je pridobiti ustrezne podatke, ki bodo Državnemu zboru RS omogočili sprejetje učinkovite bančne zakonodaje, s katero se bo preprečilo izvajanje nepravilnosti in neučinkovitosti v slovenskem bančnem sistemu. Cilj predlaganega zakona je tudi razkritje odgovornosti tistih, ki so sodelovali pri podeljevanju kreditov brez ustreznih jamstev v primerih, če je banka prejela državno pomoč ali pa je predmet ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. S predlaganim zakonom bodo bančni podatki, ki so bili do sedaj zaupni, dostopni za potrebe dela Državnega zbora RS ter delovnih teles in preiskovalnih komisij, ki delujejo znotraj državnega zbora, v kolikor se bančni podatki nanašajo na banko, ki je prejela državno pomoč ali pa je predmet ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. S tem se bo Državnemu zboru RS, ki tudi sprejema pomembne odločitve v zvezi z reševanjem težav v bančnem sistemu, dalo možnost, da pridobi ustrezne podatke v zvezi s stanjem v bančnem sistemu, da ugotovi, kdo je odgovoren za nastalo stanje in predvsem, da sprejme ustrezno zakonodajo, ki bo v prihodnje učinkovito preprečevala nepravilnosti in neučinkovitosti v delovanju slovenskega bančnega sistema. Predlaga se tudi, da v primeru prenehanja banke (ne glede na to, ali gre za redno, ali prisilno prenehanje) ne velja več dolžnost varovanja zaupnih podatkov, če je v obdobju desetih let pred prenehanjem prejela državno pomoč ali pa je bila predmet ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

V poslanski skupini SDS obenem opozarjamo, da končna številka druge sanacije slovenskega bančnega sistema najverjetneje še ni dokončna. Dejstva oziroma vzroki, ki so privedli do druge sanacije slovenskega bančnega sistema, kažejo med drugim tudi na to, da je zakonodaja, ki ureja nadzor nad delovanjem bančnega sistema, pomanjkljiva. Sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo omogočala učinkovit nadzor, je naloga in odgovornost Državnega zbora RS oziroma vseh poslank in poslancev. Zato, da lahko poslanke in poslanci sprejmejo ustrezno zakonodajo, pa morajo biti predhodno seznanjeni z ustreznimi podatki in informacijami. Vendar pa je večina podatkov in informacij, ki se nanašajo na delovanje bančnega sistema označena z oznako bančna tajnost in je poslankam ter poslancem nedostopna. V preteklosti je Državni zbor RS od Banke Slovenije že zahteval določene podatke o stanju v bančnem sistemu, vendar se iz teh podatkov nikoli ni dalo ugotoviti odgovornosti Banke Slovenije kot tudi odgovornosti članov nadzornih svetov in članov uprav poslovnih bank, ki so podpisovali in dajali kredite brez ustreznih jamstev, pogosto tudi na podlagi različnih prijateljskih, klientelističnih in političnih povezav. In to kljub temu, da je v 152. členu Ustave RS med drugim določeno, da Banka Slovenije odgovarja neposredno Državnemu zboru RS. Poudariti velja tudi, da do sedaj Banka Slovenije kot regulator ni ukrepala niti proti eni osebi, ki je podeljevala kredite, ki niso bili ustrezno zavarovani.

Predlagatelji novele zakona sicer menimo, da že trenutno veljavni zakon o bančništvu določa izjeme, ko obveznost varovanja bančnih podatkov ne velja. Določeno je, da se sme zaupne informacije Banka Slovenije posredovati organom, ki so pristojni za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku. Vendar med temi organi ni Državnega zbora RS, kljub temu da je pristojen za nadzor nad delom Vlade Republike Slovenije.
 
Celotno besedilo novele zakona se nahaja v priponki.