Zaslišani trdijo, da niso krivi za prvotno visoke cene žilnih opornic, da so zaslužni za kasnejše znižanje

Včeraj, 17. januarja, so člani in članice Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic kot prvega zaslišali dolgoletnega pomočnika generalnega direktorja UKC Ljubljana za nabavo in nabavno dejavnost Bojana Urana. Že povsem na začetku ga je, kot se je izrazil sam, zmotilo »škljocanje« novinarskih fotoaparatov, zato je želel, da zapustijo dvorano, kasneje pa je eno izmed trditev predsednice preiskovalne komisije Jelke Godec, ki je zgolj izhajala iz dokumentacije, prejete s strani UKC Ljubljana, in sicer, da je Uran vedel za nižje cene žilnih opornic na Finskem, poimenoval kar »babji čvek.«

Kljub samohvali Bojana Urana, da je pri nabavi medicinskih materialov, vključno z žilnimi opornicami, vselej dosledno spoštoval načela javnega naročanja, in da je zaslužen za znižanje prvotnih cen žilnih opornic, kar so zatrjevali tudi vsi, ki so na preiskovalni komisiji pričali v preteklosti, ga je predsednica preiskovalne komisije seznanila z dejstvom, da je oškodoval javna sredstva kar za 2,4 milijona evrov, saj je na javnih razpisih ali mimo njih favoriziral podjetji Bormio in Mark Medical, pri slednjem je tudi vrednostno presegel pogodbe in anekse.

Med drugim je Bojan Uran zatrjeval tudi, da je preiskovalna komisija s strani UKC Ljubljana prejela vso dokumentacijo, ki jo je zahtevala, predsednica Jelka Godec pa je ugotovila, da je Uran med pričanjem govoril o sedmih javnih naročilih za žilne opornice, dokumentacija, ki jo je prejela preiskovalna komisija, pa se je nanašala le na pet naročil.

Velikim nejasnostim ter dolgim trenutkom razmisleka in molka pa smo bili priča v delu, ko je predsednica preiskovalne komisije Bojana Urana spraševala o njegovih srečanjih na kavah in kosilih z dobavitelji pa tudi o financiranju njegovih izobraževalnih in poslovnih potovanj s strani dobaviteljev žilnih opornic.

V nadaljevanju so člani in članice preiskovalne komisije zaslišali še poslovnega in strokovnega direktorja Interne klinike Zlatka Lazareviča in prof. dr. Zlatka Frasa. Tudi ona dva sta si prilastila zasluge za znižanje prvotnih cen žilnih opornic in zatrdila, da nista nikoli favorizirala določenih dobaviteljev.

Zlatko Lazarevič je med pričanjem tudi postregel s šokantnim podatkom, da so v UKC Ljubljana v letu 2004 za eno žilno opornico v povprečju plačevali kar 1300 evrov, danes je ta cena znižana na 240 evrov.

Jutri nova zaslišanja

Preiskovalna komisija pa bo jutri od 9. ure dalje zaslišača nove priče. In sicer bodo pričali nekdanji in sedanji vodja katetrskega laboratorija Darko Zorman in prof. dr. Matjaž Bunc ter predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino prof. dr. Marko Noč.

Naj ob tem spomnimo, da se je ime Matjaža Bunca v lanskem letu pojavilo v aferi v zvezi visoko donacijo, ki jo je od angleškega farmacevtskega podjetja prejelo Bunčevo Društvo za širitev znanja in raziskovanja v medicini. Bunc je leta 2014 kot nosilec raziskave v imenu kliničnega oddelka za kardiologijo UKC raziskavo prijavil komisiji za medicinsko etiko, ki je raziskavo odobrila. Nato pa je Bunc omenjeno raziskavo »prenesel« na svoje Društvo za širitev znanja in raziskovanja v medicini, registrirano v njegovem stanovanju v Ljubljani. Tako je tudi donacijo v višini 50.000 evrov angleškega farmacevtskega podjetja AstraZeneca za omenjeno raziskavo prejelo Bunčevo društvo in ne UKC Ljubljana, kot določa pravilnik UKC. Bunc se je na vse skupaj odzval z besedami, da ni vedel, da tega ne bi smel storiti. Po razkritju naj bi se študija Bunca nadaljevala pod okriljem UKC Ljubljana.

Preiskovalna komisija se v zvezi z zavrnitvijo predaje dokumentacije obrača na Ustavno sodišče

Spomnimo še, da se preiskovalna komisija še vedno sooča s težavami pri pridobivanju dokumentacije. Specializirano državno tožilstvo (SDT) preiskuje nepravilnosti v zvezi z nabavo in dobavo žilnih opornic že od leta 2013, vendar njihove ugotovitve javnosti niso poznane, dokumentacije pa tožilstvo ne želi predati niti preiskovalni komisiji.

Po tem, ko je Okrožno sodišče v Ljubljani ugodilo zahtevi preiskovalne komisije in SDT naložilo predajo dokumentacije, se je slednje na odločitev pritožilo in v pritožbi navedlo, da lahko preiskovalna komisija pri pristojnem sodišču zahteva le odreditev hišne preiskave, zaseg predmetov, in to le zoper preiskovance, pri čemer pa SDT nima položaja preiskovanca, zaradi česar se mu zaseg ne more odrediti. Pritožbi je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani sedaj ugodil, zato se bo preiskovalna komisija sedaj obrnila na Ustavno sodišče. Po mnenju predsednice preiskovalne komisije Jelke Godec zakon o tožilstvu jasno kaže, da kadrovske, organizacijske in nadzorstvene pristojnosti v zadevah državnotožilske in pravosodne uprave glede državnih tožilcev izvaja Vlada RS in da je na spletni strani ministrstva za pravosodje jasno navedeno njegovo poslanstvo, ki je, da opravlja naloge na področju organizacije in statusa sodišča, državnih tožilstev in da izvaja tudi nadzor nad poslovanjem državnih tožilcev.

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa zaslišanj od 9. ure dalje na Nova24TV.