"Čeprav nam gre bolje kot v prejšnjem režimu, pa nismo bili zmožni povsem pretrgati vezi z njim. In prav to nas ovira na poti k uspehu, na poti, na kateri smo bili v mandatu prve vlade pod vodstvom SDS. Lahko bi bili druga Švica …" je v pogovoru za revijo Demokracija dejala poslanka SDS Lidija Ivanuša.
V reviji Demokracija je bil dne 16. januarja 2020 objavljen intervju z novo poslanko SDS Lidijo Ivanuša. Konec lanskega leta je zaradi nenačelnosti in brezsramnega političnega trgovanja predsednika SNS Zmaga Jelinčiča izstopila iz poslanske skupine SNS in se pridružila poslanski skupini Slovenske demokratske stranke. V nadaljevanju objavljamo celoten pogovor, ki ga je opravil namestnik odgovornega urednika Metod Berlec.
Lidija Ivanuša se je rodila 3. januarja 1979. Prihaja iz Polzele. Po izobrazbi je frizerka, pred nastopom poslanskega mandata pa je dolga leta uspešno delovala kot samostojna podjetnica. Družinsko življenje je njeno zatočišče, uživa v naravi in družbi dobro mislečih ljudi. V prostem času gre rada na kratke sprehode. Iskreno ljubi domovino, ponosna je na Slovenijo, njeno naravo in ljudi. V življenju jo vodi ljubezen do vsega živega ter sočutje do ljudi in pomoči potrebnih. Na zadnjih državnozborskih volitvah je na listi SNS kandidirala v peti volilni enoti, v volilnem okraju Šentjur pri Celju. Dobila je 5,95 odstotka glasov volivcev in se s tem uvrstila v Državni zbor Republike Slovenije.
V petek, 20. decembra, ste slovensko javnost presenetili z izstopom iz poslanske skupine SNS v poslansko skupino SDS. Domnevam, da ste o tem že kar nekaj časa razmišljali.
Seveda sem o tem razmišljala že dlje časa, takšna odločitev ne more dozoreti čez noč. Predvsem me je skrbel odziv ljudi, saj se zavedam, da so me izvolili z določenimi pričakovanji in zaupanjem. A na koncu sem ugotovila, da moram to potezo narediti prav zaradi njihovega zaupanja. Programa in načel, zaradi katerih so me izvolili, namreč ne bi mogla izvajati v okviru prejšnje stranke.
V izstopni izjavi ste zapisali, da ravnanja »Slovenske nacionalne stranke v zadnjem času ne odražajo ciljev in vrednot, ki so zapisane v programskih dokumentih stranke in zaradi katerih sem se odločila za aktivno politično udejstvovanje«. Kaj konkretno vas je zmotilo?
Podpiranje migrantske politike, promigrantskega in neinvesticijskega proračuna, glasovanje proti dvigu povprečnin – to niso dejanja, ki bi jih osebno lahko podprla. Pričakovala bi, da jih tudi SNS ne bo. Žal je zmagala politična preračunljivost …
Verjetno je težko glasovati v nasprotju s svojimi načeli?
Ja, res je! Ni lahko in boli. Razočaranje, ogorčenje, žalost ljudi. Očitki, da smo se prodali … Ne morem in nočem delati na način, da ljudem ne bi mogla pogledati v oči.
In verjetno je težko podpirati vlado, ki ni sposobna zavarovati naše južne meje pred nezakonitimi migranti?
Ne vem, ali se naša vlada zaveda, kaj nas čaka v prihodnosti, kako bodo živeli naši otroci in kdo jim bo vladal čez 40 let!
Spuščanje ali celo uvažanje ilegalnih migrantov v našo državo je ena najbolj spornih in lahko bi rekla zločinskih dejanj, ki se dogajajo v naši preljubi deželi. A denar je sveta vladar. Toda denar danes je, jutri ga ni, pojutrišnjem pa ti nič več ne pomeni, če nimaš več svobode zaradi tuje oblasti v lastni državi. Imam občutek, da naša vlada Slovenijo prodaja za počen groš.
Kaj pa je bila za vas kaplja čez rob, da ste se za to politično potezo, za prestop, konkretno tudi odločili?
Glasovanje za Angeliko Mlinar, takrat komaj 2 dni »staro« državljanko Slovenije, ki naj bi vodila ministrstvo za kohezijo v slovenski vladi. Vse, kar je prav ... Danes enomesečna državljanka brez izkušenj na omenjenem področju je zasedla ministrsko pozicijo v slovenski vladi, medtem ko imamo doma veliko število visoko izobraženih in sposobnih ljudi, pa jim Slovenija ne da priložnosti. Slovenija zelo slabo črpa evropska sredstva, ki so praktično edina razvojna sredstva, a glede na kadrovsko selekcijo se ne moremo nadejati izboljšanja. Izgubljamo pa državljani.
Kako to, da ste se odločili prav za vključitev v SDS in njeno poslansko skupino in ne recimo v kakšno drugo stranko?
SDS se bori za ljudi in ne za lastno korist. Janez Janša in drugi poslanci delajo v prid ljudem, vedo, kaj pomeni samostojna demokratična država, in so načelna stranka. Močno se trudijo za pravice na vseh področjih. Spoštujejo državljanke in državljane, z njihovim programom in vrednotami se lahko poenotim. Ob vsej tej zmedi v državnem zboru in vladi so edina prava slovenska politična stranka, vredna zaupanja in pripadnosti. So pokončni, stojijo za svojo besedo in delajo za boljšo prihodnost.
Ste se za vstop v SDS odločili tudi zato, ker se je ta stranka zavzela za višje povprečnine za občine, s tem pa za enakomernejši razvoj Slovenije?
Definitivno. Kako si naša vlada predstavlja urejene in dobro oskrbovane občine brez denarja? To me tudi grozno jezi … Za ilegalne migrante je namenjenih več kot 10 milijonov evrov, naše občine pa dihajo na škrge. Vsak projekt je predrag za državo, občine pa vsako leto od nje dobijo številne nove obveznosti brez ustreznih sredstev. Kot bi se nekdo trudil uničiti lokalno samoupravo, ob tem da občine bistveno bolje gospodarijo z javnim denarjem kot država.
Kako pa so se na vaš prestop odzvali ljudje v volilnem okraju Šentjur pri Celju, kjer ste bili izvoljeni za poslanko?
Nad pozitivnim odzivom in podporo ljudi sem bila pozitivno presenečena. To mi je dalo še dodatno potrditev, da je bila moja odločitev pravilna. Tako da se vsem res iskreno zahvaljujem za besede podpore in spodbude.
Predsednik SDS Janez Janša je vaš prestop v poslansko skupino SDS na Twitterju pospremil z besedami: »Lidija Ivanuša, dobrodošla v stranki SDS in v naši poslanski skupini. Naša vrata so odprta za vse ljudi dobre volje, ki jim je mar za Slovenijo in imajo pokončno hrbtenico.« Nedvomno je to velika spodbuda za vaše politično delo v prihodnje?
Tukaj se želim zahvaliti predsedniku Janezu Janši in celotni poslanski skupini za tako topel sprejem in podporo. Dobila sem občutek, da sem postala del velike družine, ki jo druži želja po udejanjanju osamosvojitvenih sanj. Seveda je to velika spodbuda pa tudi odgovornost za nadaljnje politično delo.
Do sedaj ste bili članica državnozborskega odbora za zdravstvo, preiskovalne komisije o ugotavljanju nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom ter preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Ste tudi članica skupin prijateljstva z Japonsko, Islandijo in Bolgarijo. Se s prestopom v poslansko skupino SDS vaše članstvo v posameznih odborih in komisijah kaj spreminja?
Ja, vsekakor se. Ta čas potekajo pogovori o nekaterih spremembah, zato še ne morem z gotovostjo reči, v katerih delovnih telesih bom delala. Vsekakor pa so zdravstvo, šolstvo, delo, socialne zadeve in gospodarstvo v središču mojega zanimanja.
No, pojdiva konkretno k nekaterim žgočim problemom v slovenski družbi. Kako gledate na stanje v slovenskem zdravstvu? Kako to, da se čakalne vrste na nekaterih področjih še podaljšujejo? Je to problem neustrezne organizacije ali česa drugega? Morda korupcije?
Bi rekla, da je skupek vsega. Koruptivne prakse in neustrezno vodstvo vsekakor pripomorejo k temu. Prepričana sem, da v slovenskem zdravstvu denar, bolje rečeno ponikanje denarja igra veliko vlogo pri ustvarjanju čakalnih vrst in preplačevanju zdravstvenih storitev. Zatiranje zasebne iniciative situacijo še dodatno poslabšuje. Če bi ZZZS financirala zdravljenje oz. preglede vsem pacientom pri kateremkoli zdravniku, naj bo to v javnih zavodih ali pri koncesionarjih, bi se čakalne vrste bistveno zmanjšale. V naši državi pač lobiji vlečejo na svojo stran. Pa vendar vsi vplačujemo v zdravstveno blagajno, zato je nerazumljivo, da moramo zbirati zamaške in dobrodelne prispevke, da lahko naši bolniki priložnost za zdravljenje iščejo v tujini. Da ne omenim uvažanja tujih zdravnikov zaradi nesposobnosti nagraditi in zadržati doma usposobljeni kader. Žalostno je, da se pri nas nagrajuje nedelo, produktivni kadri pa se z davki in obremenitvami izžemajo, dokler ne obupajo in poiščejo svojo priložnost zunaj naših meja.
Ste članica preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Kako gledate na to, da je delo preiskovalne komisije Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojimi odločitvami praktično ustavilo, čeprav stanje v slovenskem sodstvu niti približno ni rožnato …
Slovence je stanja v pravosodju lahko strah. Lahko se samo vprašamo, koliko obsojenih je zares krivih in kam peljejo vezi, ko se na podlagi osebne zamere uniči človekovo dostojanstvo. In na drugi strani nas upravičeno skrbi, kdaj in ali sploh bodo za zapahi »velike ribe«. Tisti, ki so Slovenijo osiromašili za milijardne zneske, pa danes vedrijo pod soncem. Vprašati se moramo, kdo v resnici vodi našo »pravno« državo. In ko bomo dobili odgovor, moramo terjati odgovornost za krivične sodne odločitve. To bo edini način za zagotovitev pravičnega sojenja v prihodnosti in vrnitev normalnosti v slovenski pravosodni sistem.
In še za konec. Za kakšno Slovenijo si boste kot članica SDS in njene poslanske skupine prizadevali v prihodnje?
Za takšno, kot je bil namen ob osamosvojitvi. Čeprav nam gre bolje kot v prejšnjem režimu, pa nismo bili zmožni povsem pretrgati vezi z njim. In prav to nas ovira na poti k uspehu, na poti, na kateri smo bili v mandatu prve vlade pod vodstvom SDS. Lahko bi bili druga Švica, imamo vse pogoje za odličen razvoj. Imamo odlične podjetnike, ki jih naša država prav tako ne ceni dovolj in jih ovira pri delu, pri tem pa se ne zaveda, da so podjetniki edina gonilna sila, ki podpira državo. Brez njih ni podjetij, ni zaposlenih in ni davkov.
Veliko priložnosti vidim tudi v kmetijstvu − naša zemlja je zdrava, je rodovitna in imamo odlične pogoje za lastno preskrbo z zdravo hrano, ne pa da uvažamo oporečna živila. Medtem ko morajo naši kmetje izvažati prvovrstno zdravo hrano, da dobijo kolikor toliko normalno plačilo, morajo naši državljani kupovati hrano, nabito z antibiotiki in drugimi zdravju škodljivimi snovmi, zelenjavo, ki dozori na poti in jo škropijo z aditivi za ohranjanje svežine, pa še bi lahko naštevala.
Za turizem se prav tako malo naredi, pa imamo vse v malem in veliko za ponuditi: gore, morje, smučišča, lepo pokrajino, pa ne znamo ali nočemo izkoristiti lepot naše države v pravi meri.
Veliko je priložnosti, potrebni so samo podjetni ljudje in poštena politika, da ustvari pogoje za izrabo potencialov in dodano vrednost, ne pa da nagrajuje nedelo. To je pot do večje blaginje vseh, ne samo peščice, in za to bi si morali prizadevati vsi, celotna Slovenija.
Fotografije: Veronika Savnik
