Zaščita beguncev – varovanje zunanjih meja EU – okrepitev dejavnosti proti nezakonitim migracijam
četrtek, 22. 10. 2015Delegati iz celotne Evrope so na kongresu EPP v Madridu sprejeli Resolucijo z naslovom »Zaščita beguncev – varovanje zunanjih meja EU – okrepitev dejavnosti proti nezakonitim migracijam.« Kongresa EPP se udeležuje tudi delegacija SDS, pod vodstvom predsednika Janeza Janše. Besedilo celotne resolucije »Zaščita beguncev – varovanje zunanjih meja EU – okrepitev dejavnosti proti nezakonitim migracijam« objavljamo v nadaljevanju.Potrebujemo skupen evropski pristop za upravljanje pritoka beguncev in ekonomskih migrantov, ki prihajajo v EU. Naša dolžnost je, da pomagamo tistim, ki potrebujejo zaščito, obenem pa moramo čim prej vrniti tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito. Število migrantov je naraslo do neprimerljivih razsežnosti in pomeni velik izziv za naše sposobnosti obvladovanja na evropski, nacionalni in lokalni ravni. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je več kot 50 milijonov ljudi po vsem svetu na begu pred vojno in spopadi, in še mnogo več je tistih, ki si želijo boljše prihodnosti. Od sredine septembra 2015 je več kot 500 000 ljudi prečkalo Mediteransko morje. Ocenjeno število neznanih primerov pa je zaradi pomanjkanja registracije v večjem obsegu, zaradi ponarejenih potnih listov in nezakonitih mejnih prečkanj še višje. Prva destinacija za mnoge migrante, še posebej tiste, ki prihajajo s turškega ozemlja (skoraj 390 000), je Grčija, od koder potem nadaljujejo proti severu Evrope. Evropa sama ne more rešiti begunske in migracijske krize, temveč le skupaj z vsemi našimi partnerji po svetu.Le usklajeno in celovito ukrepanje na evropski ravni, ki vsebuje ukrepe, usmerjene v izvorne, prehodne in ciljne države, nas lahko popelje naprej. To mora vključevati tudi večjo usklajenost pri EU notranji in zunanji politiki, ter še posebej pri politiki na področju zunanjih zadev, varnosti, trgovine, razvoja, humanitarne pomoči in migracij.Zato EPP poziva:- k hitremu sprejetju in izvajanju prvega in drugega paketa Evropske agende za migracije (maj in september 2015) z namenom pospeševanja azilnih postopkov, spodbujanja delujočega mehanizma vračanja in izboljševanja pogojev za azilne prosilce s podporo Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), agencije Frontex in drugih EU agencij;
– k jasni časovnici in načrtu kratkoročnih in dolgoročnih rešitev Evropske komisije, držav članic in Evropskega parlamenta, dokler potrebni ukrepi ne bodo uvedeni;1. Zunanje meje – varovane in zaščitene- EU naj okrepi svoje zunanje meje z okrepitvijo mejnih kontrol tako na morju kot na kopnem v južnem Mediteranu, Egejskem morju in vzdolž »balkanske poti« za preprečevanje nelegalnih prehodov; zahodni mediteranski model med Španijo in Marokom je potrebno uporabiti kot pozitiven zgled;
– Države članice EU naj sprejmejo takojšnje ukrepe za varovanje zunanjih meja EU; vzpostavitev ustreznih varnostnih pregledov za ljudi, ki vstopajo v EU; podpora EU državam članicam v obliki finančne pomoči, pa tudi z osebjem in opremo za relevantne agencije EU; začetek postopkov Evropske komisije za ugotavljanje kršitev proti tistim državam članicam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti za varovanje zunanjih meja EU; neukrepanje bo na koncu ogrozilo Schengenski pravni red;
– Evropska komisija in države članice naj takoj pričnejo s celotno uporabo schengenskega ocenjevalnega mehanizma;
– Vladi Grčije in Italije naj izpolnita svoje obveznosti za zavarovanje svojih meja, še posebej če upoštevamo, da je Grčija od 2007 do 2013 prejela 430,1 milijonov evrov od nekdanjega Evropskega azilnega sklada, Evropskega sklada za vračanje in Sklada za zunanje meje, ter še dodatna sredstva, pridobljena na podlagi grškega akcijskega načrta od 2010 do 2014, Italija pa 388,98 milijonov evrov; če je država članica pod velikim pritiskom zaradi množičnega prihoda in problemov ne zmore reševati sama, bi morala v zgodnji fazi zaprositi za podporo EU in drugih držav članic;
– Evropska komisija, skupaj z državami članicami, naj učinkovito okrepi sodelovanje s Turčijo, ki je članica NATA in kandidatka za vstop v EU in ki je na položaju za igranje ključne vloge pri preprečevanju in zmanjševanju nezakonitih migracij; izvajanje migracijskega akcijskega načrta, ki je bil nedavno dogovorjen s Turčijo; hitra okrepitev finančne pomoči za Turčijo za nastanitev, prehrano in integracijo beguncev in še posebej za izobraževanje otrok beguncev; izvajanje sporazuma s Turčijo o ponovnem sprejemu;
– Evropska komisija naj predlaga razširjeni mandat za agencijo Frontex z namenom, da agencija Frontex vodi organizacijo in izvedbo operacij s finančnimi sredstvi EU v sodelovanju z državami članicami; države članice naj dodelijo dodatne finančne vire za agencijo Frontex, EASO in Europol v proračunskih pogajanjih in v večletnem finančnem okviru; ustanovi naj se evropska služba obalne straže;
– Evropska komisija in Evropski parlament naj pospešita razvoj, implementacijo in sprejetje instrumentov, kot so sistem pametnih meja, z modernim vseevropskim IT sistemom za vstop/izstop;
– Vse države članice naj v celoti uporabljajo in posodabljajo obstoječe baze podatkov; varnost državljanov EU in boj proti terorizmu sta najpomembnejši prioriteti;2. Azilni postopek: Evropski azilni sistem obstaja, države članice ga morajo uporabiti- Države članice naj v celoti izvajajo obstoječe minimalne standarde azilnega pravnega reda, kar je politika, razvita za zaščito tistih, ki so preganjani; Evropska komisija naj revidira azilni pravni red tam, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti; dolgoročno je potrebna popolna reforma evropskega azilnega sistema; to naj vključuje tudi posodobitev obstoječe Ženevske konvencije;
– Evropska komisija naj predlaga nov Evropski azilni sistem, pod katerem se lahko prošnja za azil zahteva in preuči na zunanji meji EU ali po možnosti zunaj EU; ustvari informacijske centre in centre za pomoč v tretjih državah, s pristojnostmi in zmožnostjo obravnavanja zahtevkov izven EU; razvije varne cone s sprejemnim in nastanitvenim centrom, programom preseljevanja v tretjih državah, in ko je možno, v državah izvora; ponudi varnost in humanitarno pomoč čim bližje krajem izvora v tretjih državah;
– Evropska komisija in države članice naj hitro izvedejo hotspot centre za pomoč in obdelavo v sosednjih državah, kjer se bodo migranti ob prihodu lahko hitro identificirali in registrirali in kjer bodo lahko tudi obdelane prošnje za azil; EU naj pomaga državam Zahodnega Balkana finančno in z vidika upravljanja, registracije in nastanitve priseljencev; prijava je potrebna pred vstopom v območje Schengena; EU in države članice naj podprejo skupno prizadevanje z osebjem, s finančno in tehnično pomočjo;
– Potrebno je jasno razlikovati med legitimnimi prosilci za azil in nezakonitimi migranti; če je že možno, je potrebno begunce in ekonomske migrante ločiti že pred prihodom v EU; osebe, ki zaprosijo za azil, brez možnosti pozitivne odločitve, se hitro vrne;
– Države članice naj izpolnijo svoje obveznosti zbiranja prstnih odtisov vseh na novo prispelih oseb (Eurodac);
– Čas za azilni postopek med registracijo osebe in odločitvi o prošnji za azil se naj bistveno zmanjša;
– Dopustiti status začasna zaščita, s sprožitvijo EU direktive 55/2001, ki bo dodeljena beguncem iz vojnih območij, dokler situacija v njihovi državi ni varna in se lahko vrnejo; zato je treba določiti krizni načrt za begunce, ki prihajajo v EU po Ženevski konvenciji in spoštovati potrebno sprejemne zmogljivosti Evrope;3. Vrnitev – Tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito, se morajo vrniti- Tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, se vrne hitro; strogo obsojamo trenutno pomanjkanje učinkovitega izvrševanja odločb o vrnitvi; pravice prošnje za azil, pri tistih, ki potrebujejo pomoč, je potrebno spoštovati, medtem pa je potrebno vzpostaviti hitre in efektivne ukrepe na področju vračanja in ponovnega sprejema za tiste, ki ne izpolnjujejo meril; hotspot centri naj pri postopkih vračanja igrajo ključno vlogo;
– Zavezujoč notranji EU premestitveni krizni mehanizem za begunce;
– Zaostriti prakse vračanja zavrnjenih prosilcev in nezakonitih migrantov, z namenom doseči pravične in hitre postopke;
– Vzpostaviti program EU za skupno vračanje pod koordinacijo agencije Frontexa;
– Vlogo in pristojnosti agencije Frontex v postopkih vračanja je potrebno okrepiti, ter vzpostaviti integriran sistem upravljanja vračanja; agencija Frontex naj tudi usmerja in usklajuje pobude, ki temeljijo na solidarnosti in jih izvajajo civilne družbe ter lokalni in regionalni instituti.
– Okrepitev sodelovanja EU z državami izvora in tranzitnimi državami, glede nezakonitih migrantov, nezakonite trgovine z ljudmi in postopkov vračanja, vključno skozi EU razvojno pomoč povezano sodelovanjem teh držav;4. Trgovci z ljudmi – Preprečiti kriminalcem, da služijo denar na račun ranljivosti migrantov;- Odločnejši boj proti trgovcem z ljudmi in organiziranemu kriminalu; hitro ukrepanje, kot tudi postavitev dolgoročnih, celovitih in konkretnih akcijskih načrtov v tesnem sodelovanju s tretjimi državami, usmerjenih na prioritetne države in poti;
– Učinkovito odkrivanje in boj proti ponarejanju identitet in dokumentov ter trgovini z ljudmi;
– Razviti programe usposabljanja za varnostne sile, obveščevalne sile, pomorske sile in skupne patrulje v državah izvora in tranzita, zlasti za boj proti trgovini z ljudmi;5. Države članice naj jasno opredelijo potrebe trga dela za zakonite priseljence- Zakonite migracije, po načelu subsidiarnosti, naj temeljijo na potrebah trga dela v državah članicah in ustvarjanje boljših možnosti za zakonito priseljevanje;
– Celovito izvajanje obstoječe zakonodaje EU na tem področju, kot so na primer enotno dovoljenje, sezonski delavci in ICT direktive, hitra sklenitev direktiv za študente in raziskovalce, revizija direktive o modri karti (Blue card);6. Varne tretje države- Vzpostavitev skupnega evropskega seznama varnih držav izvora in tranzita, ki bo razbremenil azilni sistem in olajšal učinkovito vračanje – pomemben predpogoj, da osredotočimo našo pozornost glede azila in sprejemnih zmogljivosti na tiste, ki resnično potrebujejo zaščito;
– Države članice EU in države kandidatke se avtomatsko štejejo kot varne države;
– Sklenjeni naj bodo sporazumi s tretjimi državami; zunanji odnosi, razvoj, trgovinska politika in humanitarna pomoč morajo biti povezani in usklajeni z notranjimi politikami in notranjo varnostno politiko, da bi lahko uspešni; uvesti moramo stroge pogoje za države izvora in tranzita glede razvojne pomoči, trgovanja in vizumske sporazume; prav tako bi morali Združeni narodi in ZDA odigrati pomembno vlogo;
– Tretje države v bližini kriznih območji, kot so Arabske zalivske države, naj pokažejo več pripravljenosti za sprejem in nastanitev beguncev;
– Ustvarjanje informacijskih kampanj v državah izvora in s tem poudariti možnosti za zakonit vstop in izpostaviti nevarnosti nezakonitih migracij in trgovine z ljudmi; takšni informacijski centri v tretjih državah bi morali biti financirani s strani tamkajšnje vlade ter UNHCR;7. Reševanje temeljnih vzrokov za migracijske tokove- Razvoj sprejemnih in zaščitnih zmogljivosti v državah izvora in tranzita, tudi v Severni Afriki in Turčiji; ponovno je treba vzeti kot primer dobre prakse zahodni mediteranski model v zvezi z migracijami in razvojem med Španijo in afriškimi partnerji;
– Reševanje temeljnih vzrokov množičnih migracijskih tokov; najti je treba geopolitično rešitev, zlasti za islamski terorizem, ki uničuje države;
– Nujno je treba začeti izvajati mednarodno strategijo za preprečevanje islamističnega terorizma;
– Iskanje trajnostnih rešitev za konflikte v naši soseščini; Evropa mora prevzeti svojo odgovornost in se odločno zavzeti da doseže politično rešitev za krizo v Siriji, da bi omogočili beguncem vrnitev v svojo državo, kakor hitro je to mogoče; predvsem se je treba boriti z odločnostjo proti terorističnim mrežam v Siriji, Iraku in Libiji; EU bi morala izvesti diplomatsko ofenzivo skupaj z ZDA, Rusijo in drugimi mednarodnimi partnerji, da bi prepričali druge države v regiji, kot so Turčija, Savdska Arabija in Iran za skupno strategijo za boj proti Islamski državi in ustavitev posrednih vojn (proxy war) v regiji;
– Povečanje sredstev za UNHCR, Svetovni program ZN za prehrano in državam v regiji, ki prejemajo veliko število beguncev; države članice morajo nujno okrepiti svoje prispevke;
– Nov pristop za Afriko; ljudje te celine potrebujejo dejanske možnosti, mi moramo najti celovit, daljnosežen pristop za zunanjo varnost EU, razvoj in trgovinsko politiko; nevarnosti podnebnih sprememb morajo biti del tega pristopa; prav tako je pomembno poudariti, da je nujno spoštovanje demokracije in človekovih pravic, kar predstavlja predpogoj za razvoj; izzivi, ki se pojavijo v trenutku nas ne smejo zaustaviti pri takojšnjem vključevanju v srednje- in dolgoročne vzroke teh daljnosežnih migracijskih tokov;
– Dialog z afriškimi državami se mora okrepiti, vzpostaviti se morajo programi sodelovanja z njimi; ključnega pomena bo konferenca v Valetti, ki bo potekala od 11 – 12 novembra 2015;8. Integracija – Imamo odgovornost do tistih, ki najdejo dom v Evropi- Boj proti ideologijam, ki navdihujejo džihadski terorizem ali privedejo do vzporednih družb, v katerih se temeljne vrednote naših ustav sistematično spodkopavajo; EU ne more in ne bo dopuščala takšnega razvoja; vladavina prava in temeljne pravice, kot so svoboda govora, enakost pravic med ženskami in moškimi ter spoštovanje in dialog med verskimi skupnostmi so bistveni elementi našega sistema vrednot; vsak migrant mora sprejeti in spoštovati evropske vrednote;
– Vzpostavitev evropskega okvira za integracijo za soočanje z izzivi v mestnih getih, zagotavljanje jezikovnih in integracijskih tečajev, spoštovanje naših vrednot in vlogo države ter državnih organov;
– Preučevanje možnosti tečajev za integracijo, ki se ustanovijo za prosilce za azil z dobrimi obeti za bivanje v Evropi (obvezni jezikovni tečaji, pouk vrednot EU, socialne vključenosti, itd); prav tako je treba zagotoviti pravico za otroke prosilcev za azil, da obiskujejo šole;
– Merila za skupne standarde, storitve in pogoje, da se prepreči nenadzorovan tok sekundarnega gibanja po vsej Evropi;
– Revizija direktive o ponovni združitvi družine 2003/86/EC; izogibati se je treba razlikovanju držav članic pri uporabi te direktive.Janez Janša o resoluciji:
“
– k jasni časovnici in načrtu kratkoročnih in dolgoročnih rešitev Evropske komisije, držav članic in Evropskega parlamenta, dokler potrebni ukrepi ne bodo uvedeni;1. Zunanje meje – varovane in zaščitene- EU naj okrepi svoje zunanje meje z okrepitvijo mejnih kontrol tako na morju kot na kopnem v južnem Mediteranu, Egejskem morju in vzdolž »balkanske poti« za preprečevanje nelegalnih prehodov; zahodni mediteranski model med Španijo in Marokom je potrebno uporabiti kot pozitiven zgled;
– Države članice EU naj sprejmejo takojšnje ukrepe za varovanje zunanjih meja EU; vzpostavitev ustreznih varnostnih pregledov za ljudi, ki vstopajo v EU; podpora EU državam članicam v obliki finančne pomoči, pa tudi z osebjem in opremo za relevantne agencije EU; začetek postopkov Evropske komisije za ugotavljanje kršitev proti tistim državam članicam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti za varovanje zunanjih meja EU; neukrepanje bo na koncu ogrozilo Schengenski pravni red;
– Evropska komisija in države članice naj takoj pričnejo s celotno uporabo schengenskega ocenjevalnega mehanizma;
– Vladi Grčije in Italije naj izpolnita svoje obveznosti za zavarovanje svojih meja, še posebej če upoštevamo, da je Grčija od 2007 do 2013 prejela 430,1 milijonov evrov od nekdanjega Evropskega azilnega sklada, Evropskega sklada za vračanje in Sklada za zunanje meje, ter še dodatna sredstva, pridobljena na podlagi grškega akcijskega načrta od 2010 do 2014, Italija pa 388,98 milijonov evrov; če je država članica pod velikim pritiskom zaradi množičnega prihoda in problemov ne zmore reševati sama, bi morala v zgodnji fazi zaprositi za podporo EU in drugih držav članic;
– Evropska komisija, skupaj z državami članicami, naj učinkovito okrepi sodelovanje s Turčijo, ki je članica NATA in kandidatka za vstop v EU in ki je na položaju za igranje ključne vloge pri preprečevanju in zmanjševanju nezakonitih migracij; izvajanje migracijskega akcijskega načrta, ki je bil nedavno dogovorjen s Turčijo; hitra okrepitev finančne pomoči za Turčijo za nastanitev, prehrano in integracijo beguncev in še posebej za izobraževanje otrok beguncev; izvajanje sporazuma s Turčijo o ponovnem sprejemu;
– Evropska komisija naj predlaga razširjeni mandat za agencijo Frontex z namenom, da agencija Frontex vodi organizacijo in izvedbo operacij s finančnimi sredstvi EU v sodelovanju z državami članicami; države članice naj dodelijo dodatne finančne vire za agencijo Frontex, EASO in Europol v proračunskih pogajanjih in v večletnem finančnem okviru; ustanovi naj se evropska služba obalne straže;
– Evropska komisija in Evropski parlament naj pospešita razvoj, implementacijo in sprejetje instrumentov, kot so sistem pametnih meja, z modernim vseevropskim IT sistemom za vstop/izstop;
– Vse države članice naj v celoti uporabljajo in posodabljajo obstoječe baze podatkov; varnost državljanov EU in boj proti terorizmu sta najpomembnejši prioriteti;2. Azilni postopek: Evropski azilni sistem obstaja, države članice ga morajo uporabiti- Države članice naj v celoti izvajajo obstoječe minimalne standarde azilnega pravnega reda, kar je politika, razvita za zaščito tistih, ki so preganjani; Evropska komisija naj revidira azilni pravni red tam, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti; dolgoročno je potrebna popolna reforma evropskega azilnega sistema; to naj vključuje tudi posodobitev obstoječe Ženevske konvencije;
– Evropska komisija naj predlaga nov Evropski azilni sistem, pod katerem se lahko prošnja za azil zahteva in preuči na zunanji meji EU ali po možnosti zunaj EU; ustvari informacijske centre in centre za pomoč v tretjih državah, s pristojnostmi in zmožnostjo obravnavanja zahtevkov izven EU; razvije varne cone s sprejemnim in nastanitvenim centrom, programom preseljevanja v tretjih državah, in ko je možno, v državah izvora; ponudi varnost in humanitarno pomoč čim bližje krajem izvora v tretjih državah;
– Evropska komisija in države članice naj hitro izvedejo hotspot centre za pomoč in obdelavo v sosednjih državah, kjer se bodo migranti ob prihodu lahko hitro identificirali in registrirali in kjer bodo lahko tudi obdelane prošnje za azil; EU naj pomaga državam Zahodnega Balkana finančno in z vidika upravljanja, registracije in nastanitve priseljencev; prijava je potrebna pred vstopom v območje Schengena; EU in države članice naj podprejo skupno prizadevanje z osebjem, s finančno in tehnično pomočjo;
– Potrebno je jasno razlikovati med legitimnimi prosilci za azil in nezakonitimi migranti; če je že možno, je potrebno begunce in ekonomske migrante ločiti že pred prihodom v EU; osebe, ki zaprosijo za azil, brez možnosti pozitivne odločitve, se hitro vrne;
– Države članice naj izpolnijo svoje obveznosti zbiranja prstnih odtisov vseh na novo prispelih oseb (Eurodac);
– Čas za azilni postopek med registracijo osebe in odločitvi o prošnji za azil se naj bistveno zmanjša;
– Dopustiti status začasna zaščita, s sprožitvijo EU direktive 55/2001, ki bo dodeljena beguncem iz vojnih območij, dokler situacija v njihovi državi ni varna in se lahko vrnejo; zato je treba določiti krizni načrt za begunce, ki prihajajo v EU po Ženevski konvenciji in spoštovati potrebno sprejemne zmogljivosti Evrope;3. Vrnitev – Tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito, se morajo vrniti- Tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, se vrne hitro; strogo obsojamo trenutno pomanjkanje učinkovitega izvrševanja odločb o vrnitvi; pravice prošnje za azil, pri tistih, ki potrebujejo pomoč, je potrebno spoštovati, medtem pa je potrebno vzpostaviti hitre in efektivne ukrepe na področju vračanja in ponovnega sprejema za tiste, ki ne izpolnjujejo meril; hotspot centri naj pri postopkih vračanja igrajo ključno vlogo;
– Zavezujoč notranji EU premestitveni krizni mehanizem za begunce;
– Zaostriti prakse vračanja zavrnjenih prosilcev in nezakonitih migrantov, z namenom doseči pravične in hitre postopke;
– Vzpostaviti program EU za skupno vračanje pod koordinacijo agencije Frontexa;
– Vlogo in pristojnosti agencije Frontex v postopkih vračanja je potrebno okrepiti, ter vzpostaviti integriran sistem upravljanja vračanja; agencija Frontex naj tudi usmerja in usklajuje pobude, ki temeljijo na solidarnosti in jih izvajajo civilne družbe ter lokalni in regionalni instituti.
– Okrepitev sodelovanja EU z državami izvora in tranzitnimi državami, glede nezakonitih migrantov, nezakonite trgovine z ljudmi in postopkov vračanja, vključno skozi EU razvojno pomoč povezano sodelovanjem teh držav;4. Trgovci z ljudmi – Preprečiti kriminalcem, da služijo denar na račun ranljivosti migrantov;- Odločnejši boj proti trgovcem z ljudmi in organiziranemu kriminalu; hitro ukrepanje, kot tudi postavitev dolgoročnih, celovitih in konkretnih akcijskih načrtov v tesnem sodelovanju s tretjimi državami, usmerjenih na prioritetne države in poti;
– Učinkovito odkrivanje in boj proti ponarejanju identitet in dokumentov ter trgovini z ljudmi;
– Razviti programe usposabljanja za varnostne sile, obveščevalne sile, pomorske sile in skupne patrulje v državah izvora in tranzita, zlasti za boj proti trgovini z ljudmi;5. Države članice naj jasno opredelijo potrebe trga dela za zakonite priseljence- Zakonite migracije, po načelu subsidiarnosti, naj temeljijo na potrebah trga dela v državah članicah in ustvarjanje boljših možnosti za zakonito priseljevanje;
– Celovito izvajanje obstoječe zakonodaje EU na tem področju, kot so na primer enotno dovoljenje, sezonski delavci in ICT direktive, hitra sklenitev direktiv za študente in raziskovalce, revizija direktive o modri karti (Blue card);6. Varne tretje države- Vzpostavitev skupnega evropskega seznama varnih držav izvora in tranzita, ki bo razbremenil azilni sistem in olajšal učinkovito vračanje – pomemben predpogoj, da osredotočimo našo pozornost glede azila in sprejemnih zmogljivosti na tiste, ki resnično potrebujejo zaščito;
– Države članice EU in države kandidatke se avtomatsko štejejo kot varne države;
– Sklenjeni naj bodo sporazumi s tretjimi državami; zunanji odnosi, razvoj, trgovinska politika in humanitarna pomoč morajo biti povezani in usklajeni z notranjimi politikami in notranjo varnostno politiko, da bi lahko uspešni; uvesti moramo stroge pogoje za države izvora in tranzita glede razvojne pomoči, trgovanja in vizumske sporazume; prav tako bi morali Združeni narodi in ZDA odigrati pomembno vlogo;
– Tretje države v bližini kriznih območji, kot so Arabske zalivske države, naj pokažejo več pripravljenosti za sprejem in nastanitev beguncev;
– Ustvarjanje informacijskih kampanj v državah izvora in s tem poudariti možnosti za zakonit vstop in izpostaviti nevarnosti nezakonitih migracij in trgovine z ljudmi; takšni informacijski centri v tretjih državah bi morali biti financirani s strani tamkajšnje vlade ter UNHCR;7. Reševanje temeljnih vzrokov za migracijske tokove- Razvoj sprejemnih in zaščitnih zmogljivosti v državah izvora in tranzita, tudi v Severni Afriki in Turčiji; ponovno je treba vzeti kot primer dobre prakse zahodni mediteranski model v zvezi z migracijami in razvojem med Španijo in afriškimi partnerji;
– Reševanje temeljnih vzrokov množičnih migracijskih tokov; najti je treba geopolitično rešitev, zlasti za islamski terorizem, ki uničuje države;
– Nujno je treba začeti izvajati mednarodno strategijo za preprečevanje islamističnega terorizma;
– Iskanje trajnostnih rešitev za konflikte v naši soseščini; Evropa mora prevzeti svojo odgovornost in se odločno zavzeti da doseže politično rešitev za krizo v Siriji, da bi omogočili beguncem vrnitev v svojo državo, kakor hitro je to mogoče; predvsem se je treba boriti z odločnostjo proti terorističnim mrežam v Siriji, Iraku in Libiji; EU bi morala izvesti diplomatsko ofenzivo skupaj z ZDA, Rusijo in drugimi mednarodnimi partnerji, da bi prepričali druge države v regiji, kot so Turčija, Savdska Arabija in Iran za skupno strategijo za boj proti Islamski državi in ustavitev posrednih vojn (proxy war) v regiji;
– Povečanje sredstev za UNHCR, Svetovni program ZN za prehrano in državam v regiji, ki prejemajo veliko število beguncev; države članice morajo nujno okrepiti svoje prispevke;
– Nov pristop za Afriko; ljudje te celine potrebujejo dejanske možnosti, mi moramo najti celovit, daljnosežen pristop za zunanjo varnost EU, razvoj in trgovinsko politiko; nevarnosti podnebnih sprememb morajo biti del tega pristopa; prav tako je pomembno poudariti, da je nujno spoštovanje demokracije in človekovih pravic, kar predstavlja predpogoj za razvoj; izzivi, ki se pojavijo v trenutku nas ne smejo zaustaviti pri takojšnjem vključevanju v srednje- in dolgoročne vzroke teh daljnosežnih migracijskih tokov;
– Dialog z afriškimi državami se mora okrepiti, vzpostaviti se morajo programi sodelovanja z njimi; ključnega pomena bo konferenca v Valetti, ki bo potekala od 11 – 12 novembra 2015;8. Integracija – Imamo odgovornost do tistih, ki najdejo dom v Evropi- Boj proti ideologijam, ki navdihujejo džihadski terorizem ali privedejo do vzporednih družb, v katerih se temeljne vrednote naših ustav sistematično spodkopavajo; EU ne more in ne bo dopuščala takšnega razvoja; vladavina prava in temeljne pravice, kot so svoboda govora, enakost pravic med ženskami in moškimi ter spoštovanje in dialog med verskimi skupnostmi so bistveni elementi našega sistema vrednot; vsak migrant mora sprejeti in spoštovati evropske vrednote;
– Vzpostavitev evropskega okvira za integracijo za soočanje z izzivi v mestnih getih, zagotavljanje jezikovnih in integracijskih tečajev, spoštovanje naših vrednot in vlogo države ter državnih organov;
– Preučevanje možnosti tečajev za integracijo, ki se ustanovijo za prosilce za azil z dobrimi obeti za bivanje v Evropi (obvezni jezikovni tečaji, pouk vrednot EU, socialne vključenosti, itd); prav tako je treba zagotoviti pravico za otroke prosilcev za azil, da obiskujejo šole;
– Merila za skupne standarde, storitve in pogoje, da se prepreči nenadzorovan tok sekundarnega gibanja po vsej Evropi;
– Revizija direktive o ponovni združitvi družine 2003/86/EC; izogibati se je treba razlikovanju držav članic pri uporabi te direktive.Janez Janša o resoluciji:
“