Zaresov zakon o medijih

Predlogu zakona o medijih nasprotujeta tako stroka kot nekatere medijske hiše. Poslanke in poslanci na današnji 30. redni seji obravnavajo predlog Zakona o medijih, ki ga je v parlamentarni postopek vložila vlada. Stališče poslanske skupine SDS do omenjenega predloga zakona je predstavil poslanec Aleksander Zorn. ALEKSANDER ZORN: Spoštovani. Lepo pozdravljeni. Ta zakon ima nenavadno usodo, saj to moramo reči na začetku. Nastal je zelo pozno. V razpravo ga je dala ministrica, ki je odšla in je bila takrat malone v odhajanju in sedaj ga brani minister, ki ima še dva druga resorja, pri tem zakonu pa ni nič kriv in nič dolžan. Kako bomo s tem zakonom zares postopali? Hkrati pa je jasno, da bo šlo tudi za politično trgovino. Šlo bo za to, da je treba ta zakon, ki je Zaresov zakon, podpreti tudi pri drugih koalicijskih strankah in bo Zares potem podprl kaj drugega, tudi te stvari so že jasne. Zato ima ta zakon pomembno usodo, ker je hkrati tudi temeljen zakon za medije in obsega vse, od gospodarstva, se pravi tisto, kar je lastništvo medijev, pa navsezadnje do nadgradnje, tisto kar so novinarji, se pravi tisto bistveno sporočilo, ki je tudi za državo izredno pomembno.Od gospodarstva do novinarstva je dolga pot in zakon, ki je doživel javno razpravo, je bil plod tako strašnih kritik, da je vprašanje, kakšna usoda je s tem prepoznim zakonom sploh zdaj na vrsti, ali je še dovolj časa, da se to zares popravi, ali je zares dovolj časa v tem avgustu, da se na desetine pripomb spremeni v amandmaje, ki absolutno so potrebni, ali se da uskladiti s temi amandmaji je velikansko vprašanje. Ampak pojdimo po vrsti.V poslanski skupini smo naredili spisek stvari, ki so temu zakonu očitane. Nekoliko tega spiska bom prebral, da boste videli zakaj zares gre, da bi naj zgledalo, kakor da gre za majhne pripombe. Najprej novinarji. Obe organizaciji novinarjev sta imeli in imata velikanske pripombe, ena je poslala pismo predsedniku vlade in nekateri grozijo tudi z referendumom. Združenje novinarjev in publicistov je proti, je proti svetu za medije preko katerega želi aktualna oblast nadzirati medije, pravijo, sporne so odločbe o statusu samostojnega novinarja, nejasne so odločbe odgovornem uredniku, prekomeren vpliv na državo in prodajo medijev ima politika in gre za politično maščevanje radijskim postajam, ukinitev radijskih mrež.Odbor ZNP pri RTV pravi, da vodstvo RTV ne problematizira predlaganega Zakona o medijih, sodelovali niso niti na javni predstavitvi mnenj, zdaj smo dobili sicer neko pismo in s tem, čeprav zakon znižuje delež za oglaševanje na RTV. Nekaj tega bomo slišali, da je prispevala Evropska unija, ampak to je treba vzeti tudi z rezervo. RTV Slovenije in svet delavcev pravi, da je predlog zakona posegal v finančno vzdržnost zavoda in lahko ogrozi pozitivno poslovanje zavoda. Omejevanja oglaševanja, kot jih uvaja predlog, niso sprejemljiva. Namesto izpada prihodka se ne predvideva drugi trajni, nadomestni vir prihodka. Omejitve kvot oglaševanja presegajo direktivo avdiovizualnih medijskih storitev in tako naprej.Gospodarsko interesno združenje slovenskih neodvisnih avdio in video producentov ima velikanske probleme z Apekom. Kako bo sploh preverjalo resničnost podatkov o katerih mora odločati? Slovensko društvo za odnose z javnostmi pravi, da ni več izrecno opredeljen čas, v katerem mora odgovorni urednik obvestiti prizadete v mestu in termin objave popravka, prav tako ni navedenih sankcij v povezavi z neizvajanjem navedenih določb. Ni jasno opredeljena ustavna pravica do popravka. In predlog določa absolutni zastaralni rok pravice do popravka, ki ga prej ni bilo in predlagajo, da ga tudi v novem ni.Društvo novinarjev Slovenije nasprotuje temu, da presojo o primernosti kupca medija izvaja Svet za medije, o Svetu za medije se negativno izražajo tako rekoč vsi. Predlaga društvo novinarjev, da celotno presojo koncentracije izvaja Urad za varstvo konkurence. Urad za varstvo konkurence bi moral spremembo o lastništvu medijev preverjati po bistveno bolj zaostrenih in formaliziranih merilih. Opozarjajo na odpravo omejitev za navzkrižno lastništvo o elektronskih in tiskanih medijih in po njihovem je edina ustrezna zaščita notranje avtonomije za operativno zagotavljanje uredniške neodvisnosti zavezujoče soglasje uredništva pri imenovanju in razreševanju odgovornega urednika. Pravijo, da je sofinanciranje javnega interesa na področju medijev neustrezno urejeno, sistem zaščit pluralnosti in raznovrstnostih medijev bi bilo potrebno preurediti v posredno avtomatizirano in horizontalno subvencioniranje, ki je neodvisna od vsakokratnih posamičnih odločitev raznovrstnih komisij.SAZAS pravi, da predlog zakona izničuje varstvo avtorske pravice s tem, ko določa, da morajo izdajatelji radijskih in televizijskih programov pred začetkom oddajanja skleniti pogodbe s kolektivnimi organizacijami za varstvo avtorskih in sorodnih pravic. In še marsikaj očita. Določena, na primer, ni niti višina tarife. GZ lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije, pravi, v zakonu naj ostane opredeljen status in posebna vloga sedanjih lokalnih in regionalnih radijskih programov posebnega pomena. Opozarja na odpravo omejitev navzkrižnega lastništva proti omejitvam oglaševanja, so zmanjšanje deleža lastne produkcije v mesecu juliju in avgustu, je velikanski problem za njih.Združenje radiofuznih medijev pravi: sofinanciranje javnega interesa mora biti določena in natančno opredeljena na način, ki ne omogoča arbitrarnosti. Potrebno je zagotoviti enakopravnost vseh subjektov glede razširjanja programov, tudi tistim, ki so morali po sili razmer sami investirati v drago infrastrukturo za izgraditev lokalnih multipleksov. Preprečevanje omejevanja koncentracije v medijih je potrebno omejiti le na primere, ko sta v koncentraciji udeležena vsaj dva izdajatelja, ne pa le eden, itn., itn., tega je še mnogo.Radio 1. Proti 123. členu, ki ukinja radijske mreže. O tem smo mnogo poslušali in še bomo. Radio 1 zaposluje, ko se je združil v mrežo, čez 60 zaposlenih, zdaj naj bi po tem zakonu spet razpadlo vse skupaj na majhne postaje od dva do tri zaposlene. VTV, za spremembo 107. člena, ker naj bi bilo po novem predlogu zakona koncesionarji radio in TV programov, to so programi javnega kulturnega interesa v neenakovrednem položaju. ATV: v predlogu ni nikjer omenjenih televizij, ki imajo status posebnega pomena, zato padejo v plačljivo oddajanje programa.Urad za varstvo konkurence: zaradi posebne ureditve koncentracije v medijih obstaja bojazen, da bi bilo zaradi takšnih posebnih pravil na področju koncentracij v medijih onemogočeno učinkovito in strokovno delo urada. Toliko lahko rečemo, da pove stroka in še mnogo kaj. Se pravi, tisti ki jih to zares neposredno zadeva. Tukaj ni politike, tukaj ni stranke, tukaj nismo mi in niste vi. In zakon je glede tega pomanjkljiv.Obstaja pa še politična plat zadeve, kajti že v uvodu to, zakon je vendarle, prvič, črno na belem napisano, da gre za četrto vejo oblasti. In kadar gre za četrto vejo oblasti, gre seveda za oblast. In gre za to, da se jo lahko polasti, da se jo lahko vodi, da se lahko manipulira in še kaj se da z njo početi. Lahko se jo ima za zaveznika, lahko za nasprotnika. To je četrta veja oblasti. In četrta veja oblasti v deželah, ki so prišli izpod socializma in so del bivšega socialističnega lagerja in so še vedno v tradiciji, ima globoko in hudo nevarno tradicijo, kajti novinarji v tem času, tistem času, so bili pač agitatorji, bili so agitpropovci partije. In to se preko šole vleče še naprej in naprej in naprej in to je tista politizacija, ki smo se je v deželah tradicije vedno bali in smo zato vedno govorili o uravnoteženosti medijev, pluralizacij itn. Nismo edini na Slovenskem. Četrta veja oblasti je nekaj kar želi ostati in vplivati. V redu, ampak tudi to se nekoliko spreminja.Poglejte, kaj se je zgodilo v Angliji. Četrta veja oblasti se je posluževala izredno spornih prijemov, ki bodo pretresli medijsko krajino po celem svetu. Tudi pri nas, kajti če se tam v imenu kapitala delali nedovoljene kriminalne stvari, se tudi pri nas z globoko tradicijo v imenu politike dela agitprop, ki se za marsikaterega novinarja konča bodisi v propagandnih službah strank, tudi kakšna novinarka se znajde za ministrico itn., itn.Imamo podoben problem na drugem nivoju. Tudi pri nas bo treba te stvari oblikovati tako, da bodo možne presoje. Ni res, da so novinarji tisti, ki nam lahko sodijo vsak dan o vsem in so nedotakljivi, ni res. To se je v Angliji zgodilo. Tudi pri nas se bo. Zato vam povem tudi, da tisti popravek, ki je sedaj tako nejasen, da ga ni, ni primeren. Kajti, zakon oziroma člen o popravku, ki ga novinarji ne marajo in jih lahko razumem. Nekateri so pošteni in ga ne marajo, ker mislijo, da gre za manipulacijo pri popravku. Drugi so nemarni, ker pišejo vsevprek in njihovi veri lažejo, zato je popravek še kako potreben. In tretji so direktno politično motivirani, da pišejo članke tako, da zahtevajo popravek. In ta popravek je koristen tudi za novinarje v tranziciji sami. Kajti, predstavljajte si, da tega popravka ni in bodo novinarji zasuti s tožbami. Nikar ne mislite, da bomo potem brali v analih Evropske unije, da tu ni medijske svobode. Po Angliji se bo vse spremenilo. Mediji bodo zasuti s tožbami. Tudi tu se bo zgodilo tako, zato je zakon o popravku oziroma člen o popravku zavarovanje tudi za novinarje same. Ko se zadeva popravi, je mir, nikakršnega sodišča ni več, nikakršnih penalov ni več, nikakršnih odškodnin.Potem pa bo treba povedati še nekaj. Zgodilo se je nekaj nenavadnega, da je predsednik vlade pred nekaj dnevi namignil, da če bo sprejet zakon o medijih, potem bo verjetno povišana tudi naročnina za RTV Slovenija. To je politično gledano zelo nenavadna obljuba. Ali lahko rečemo, da je politična korupcija? Čudno. Obljublja se povišanje naročnine nacionalni hiši, če bomo sprejeli zakon o medijih. Za ljudi, in če bo prišlo za referendum, je resnica preprosta, in če je predsednik vlade že tako zinil, z njegovega stališča skrajno neprimerna. Rekli bomo takole, če boste sprejeli ta zakon, potem bodo pač povečali naročnine. Tako je obljubil predsednik vlade in zakon bo padel. Takih neumnosti si politik vrhovnega kova ne more privoščiti in gredo globlje, kot samo, da jim rečemo neumnost.Svet za medije bo doživel presojo v evropskih institucijah, bodite prepričani. In če se vam snovalcem ne zdi, da je podoben madžarskemu zakonu pa moram reči, da se mnogim, premnogim tako zdi. In to bo zelo velika neprijetna zadeva za Slovenijo. Skratka, zakon o medijih, tak kakršen je, je prišel prepozno, načrtno prepozno, zato da v stiski bivša koalicija sprejema stvari, ki bi jo še držali nekako trdno skupaj, čeprav ne več formalno, zato mislim, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa. V priponki pregled nekaterih argumentov različnih organizacij, na podlagi katerih menijo, da je predlog Zakona o medijih neustrezen.