Zaresov zakon bo povzročil komercializacijo javnega zavoda RTV

Zakon o RTVS bo povzročil organizacijski kaos na RTV Slovenija. Poslanka SDS Eva Irgl je za revijo Reporter v nedavnem intervjuju spregovorila tudi o Zakonu o RTV Slovenija in o referendumu. V nadaljevanju objavljamo izsek iz intervjuja, vir: Revija Reporter, 8.11.2010.Čez mesec dni bo referendum o nedavno sprejetem zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki so ga sprejeli poslanci vladajoče koalicije, opozicijski mu ostro nasprotujete. Kaj so glavni očitki sprejetemu zakonu v vaši poslanski skupini?Prvi očitek je gotovo nepriznavanje volje ljudstva s strani ministrice za kulturo Majde Širca. Ta je samovoljno in z neko neznosno lahkotnostjo in aroganco poteptala to voljo ljudstva oziroma referendum. V parlamentarno proceduro je namreč dala nov zakon o RTV, ki so ga koalicijski poslanci izglasovali kot tank, povsem pa so zanemarili referendum, s katerim so pred petimi leti volivci potrdili še veljavni zakon o RTV. Drugi očitek, zakaj nasprotujemo novemu zakonu o RTVS je, da bi povzročil organizacijski kaos zaradi neurejenega statusa RTVS. Zakon Majde Širce o RTVS predvideva, da bi javna RTV postala neka čudna dvoživka: bila bi hibrid med javnim zavodom in gospodarsko družbo. Takšen nedorečen status lahko pripelje do poslovnih težav RTV, predvsem pa bi prek takšne ureditve pri programu prevladale komercialne vsebine nad nekomercialnimi. Če se izrazim plastično: Big Brother kot komercialna vsebina bi izpodrinil kulturo kot nekomercialno vsebino. Sama sem kar nekaj let delala na RTVS,  tako da dovolj dobro poznam razmere v tej hiši, večkrat se tudi srečujem z ljudmi, ki v njej še delajo in pogovarjali smo se tudi o novem Šircinem zakonu. Zaposleni so glede posledic, ki jih bo imel zakon v praksi, zelo zaskrbljeni.Vas njen pristop do RTVS čudi, glede na to, da je ministrica tudi sama dolgo delala kot novinarka na RTVS?Drži, sedanja ministrica je pripravljala odlične oddaje o kulturi, za katere je prejela vrsto nagrad in priznanj, glede tega ji gre vse priznanje. Njene oddaje sem sama tudi spremljala. Moti pa me dejstvo, da se ne počuti niti malo nelagodno, da njene mlajše kolegice, ki zdaj pripravljajo kulturne oddaje, ne bodo imele več možnosti, da se tako izkažejo v osnovnem poslanstvu javne RTV, saj jih bo izpodrinil tržni del, torej komercialne vsebine tudi tiste tipa Big Brother ali Kmetija slavnih.Poleg tega zakon omogoča prelivanje sredstev iz prispevka za RTV v komercialno dejavnost. Pomeni, da se bo ta denar prelival v zasebne žepe, zaradi česar bi bili ob njegovi uveljavitvi ogroženi obe osnovni poslanstvi javne RTV, in sicer: zagotavljanje kakovostne in raznolike ponudbe programov in storitev v zavedanju, da gre za institucijo slovenske kulture ter zagotavljanje uresničevanja ustavne pravice do obveščenosti. Ministrica za kulturo je v svoji razpravi pred časom dejala, da bomo z novim zakonom dosegli avtonomnost, samostojnost in kvalitetne programe. Sprašujem se, kje je tu avtonomnost, če bo v svet RTV delegirala politično povsem profilirane ljudi? Kako si predstavlja samostojnost, če pa je zakon napisan popolnoma nedemokratično, novinarske svobode pa niti ne ščiti? Šele naša poslanska skupina je na predlog novinarskega sindikata vložila amandma glede novinarske avtonomije in svobode, na kar je ministrica preprosto pozabila. Tretjič, kje vidi kvaliteten program, če pa se bo izkazoval predvsem na tržnem delu, kjer vsebine iz poslanstva javne RTV; kulturne, izobraževalne in znanstvene, ne bodo imele več teže, pač pa jih bodo izpodrinile dobičkonosne vsebine? Te bi v skladu z zakonom prinašale velike zaslužke tudi članom uprave.Medtem koalicijski poslanci, kot je razkril Magajna ob izstopu iz SD, napovedujejo, da se bodo na RTVS po sprejemu novega zakona zgodile novinarske čistke. Zanje so namreč nekateri novinarji in uredniki sporni, najbolj jih menda motita voditeljica Odmevov Rosvita Pesek in Jože Možina, donedavni direktor TVS, sicer avtor odličnih dokumentarnih filmov v zvezi z  zločini slovenskih komunistov med in po drugi svetovni vojni. Kaj pravite na te napovedi čistk?Za to koalicijo takšne napovedi čistk niso nič nenavadnega, podedovali so namreč vso logiko komunističnega razmišljanja. Čistke so se dogajale med in po drugi svetovni vojni, očitno se morajo v drugih oblikah dogajati še naprej. Nenazadnje, stranka Zares, ki bi z novim zakonom na velika vrata vstopila v RTV, je uspela doseči, da so na komercialni televiziji Pop TV ukinili kritično oddajo Trenja, da so zamenjali urednika v kritični oddaji Svet na kanalu A … Čudi me, da v Sloveniji leta 2010 dejansko nimamo želje po odprtem medijskem prostoru. Ne želim posploševati, ampak ocenjujem, da tudi pri novinarjih ni zadosti želje o tem, da bi svoje delo opravljali korektno, avtonomno, brez pritiskov in z željo po nepristranskem informiranju poslušalcev, gledalcev in bralcev. Žal je slovenska medijska krajina, razen nekaj svetlih izjem, povsem podrejena levi politični opciji. Hvala bogu, da na TVS nastajajo nove oddaje, kot so Pogledi Slovenije, v katerih javno razgaljajo omrežja slovenske politike, prepletenost političnih elit in delovanje lobijev. Z uveljavitvijo zakona o RTV bi se znalo s Pogledi Slovenije zgoditi podobno kot z ukinjenimi Trenji.Novi zakon o RTVS po besedah Širce zagotavlja depolitizacijo RTVS. Tudi zakon pred zdaj še veljavnim, sprejet v času vladanja LDS, je pri vodenju RTV zagotavljal odločilno vlogo ti. civilni družbi. Slednjo je poosebljal Janez Kocijančič kot predsednik sveta RTVS, na to mesto je prišel naravnost z mesta predsednika Združene liste socialnih demokratov, predhodnice zdaj vladajoče SD. Se bojite, da bi tudi Šircin zakon prek politično profilirane civilne družbe zdaj vladajočim zagotovil dolgoročni nadzor nad RTVS?Ocenjujem, da  določen del civilne družbe ni spolitiziran in da celo  zelo dobro opravlja svoje poslanstvo ter je absolutno avtonomen pri svojem delovanju. Toda »civilna družba«, ki naj bi po novem zakonu sestavljala programski svet RTV, pa je zagotovo povsem politično profilirana. Tega ne govorim na pamet. Recimo, ljudi v  programski svet bo lahko predlagala Zveza za avto šport Slovenije, katere predsednik je g. Anton Anderlič, moj poslanski kolega iz LDS, absolutno »apolitična oseba«, Olimpijski komite na čelu z že omenjenim Janezom Kocijančičem, Zveza društev upokojencev, ki jo vodi Mateja Kožuh Novak, nekdanja poslanka Združene liste socialnih demokratov, Potapljaška zveza Slovenije na čelu z Mitjo Slavincem, nekdanji poslanec LDS. Ti ljudje, ki jih ministrica Širca tako vehementno predstavlja kot civilno družbo, čeprav gre za politično profilirane veljake, nekateri so v politiki še celo aktivni, bi ob uveljavitvi novega zakona o RTVS zamenjali 16 ljudi v Svetu katere so po še veljavnem zakonu predlagali gledalke in gledalci RTVS. Tu gre za norčevanje iz zdrave pameti, saj bi dobili Programski svet, ki bi bil strogo dirigiran politični orkester pod krinko civilne družbe. Politika s tem zakonom v RTV hišo znova vstopa skozi glavna vrata, cilj pa je: zagotoviti si lojalne politične kadre znotraj te hiše, ki bodo relativizirali napake te vlade in poskrbeli, da se kakšna stvar skrije pod preprogo.V delu novega zakona, ki govori o plačah in nagradah, je določena možnost, da se iz letnega dobička tržnega dela dejavnosti RTVS izplačajo nagrade članom uprave, članom nadzornega sveta in zaposlenim. Formulo za delitev nagrade ste vi sami predstavili v parlamentu: levji delež bi šel petim članom uprave in sedmim članom nadzornega sveta, drobiž bi ostal dva tisoč zaposlenim na RTVS. Se vam ne zdi, da ima nekdo zaposlene na RTVS in javnost za norca?Da, ravno zato sem na seji državnega zbora želela plastično prikazati, kaj predstavlja novi zakon o RTVS in kaj predstavlja ta tržni del dejavnosti. Ob tem sem doživela neverjetno žaljiv verbalni nastop ministrice za kulturo. Nisem pričakovala, da lahko človek na takšnem položaju tako izgubi ne le nadzor nad samim seboj, ampak tudi nivo debate, sploh, ker gre za mojo nekdanjo poslansko kolegico. Bila sem prav prizadeta nad njeno razpravo in žaljivim pristopom, ki sem ga doživela, in to le zato, ker sem opozarjala, da bi uprava RTVS po novem zakonu, ki ima že tako zagotovljene zelo dobre plače, lahko dobila iz tržnega dela še dodaten denar, medtem, ko bodo zaposleni iz nagrade dobili neko miloščino, s katero bi si lahko zagotovili le nakup kartice za mesečni dostop do resničnostnega šova Big Brother. Prek takšnega nagrajevanja bi nedvomno trpela kakovost programa, saj bi že po sami logiki člani uprave želeli pridobiti čim več sredstev v tržnem delu in bi forsirali komercialne vsebine. Poleg tega se bo politika posredno lahko vmešala v samo strukturo programa: vemo, da je večina podjetij, ki oglašuje na RTVS v posredni ali neposredni lasti države. Gre za vezano trgovino, direktorji teh podjetij bi lahko imeli težave, če ne bodo plačevali oglasov na RTVS, s čimer bo politika prihajala v to hišo.Ministrica za kulturo je na seji nenehno žaljivo ponavljala, da opozicijski poslanci ne znamo brati zakonov, oziroma, da jih sploh ne beremo. To zame niso argumenti. Ne prenesem, da nekdo žali le zato, ker se ne strinja z neko razpravo, ki je lahko ostra in polemična, vendar argumentirana. Kot poslanka sem se vedno trudila, da nisem žaljiva do nikogar, ohranjam nivo. Priznam pa, da sem v svojih razpravah ostra, kar je poslanstvo poslanca; opozarjati na nepravilnosti.Zakaj je za SDS moteče, da bi RTVS zagotavljala tudi del programa za pripadnike narodnih skupnosti iz republik nekdanje Jugoslavije, saj konec koncev tudi oni plačujejo obvezni RTV prispevek?Osebno nimam nič proti temu, da se tudi pripadnikom teh skupnosti, ki živijo v Sloveniji, zagotovijo določene vsebine, toda novi zakon bi v neenakopraven položaj postavil narodne skupnosti iz držav Evropske unije, katerih pripadniki tudi živijo v Sloveniji, pa nimajo pravice do lastnih vsebin. Sicer pa gre v tej določbi, po mojem mnenju, za neko drugo dimenzijo. Ni težava v teh vsebinah, ampak imam občutek, da se, odkar je na oblasti ta vlada, na vseh nivojih deluje v smeri balkanizacije Slovenije. To pa je problem. Slovenci bomo morali po dvajsetih letih lastne države resnično dati toliko na lastno narodno integriteto, da bomo postavljali lastno narodnost v ospredje. Ne gre za nacionalizem, nestrpnost, sovraštvo do drugih, ali kaj podobnega. Pri Pahorjevi vladi se zdi, kot da bi si želeli ponovne združitve Jugoslavije, kjer bi bila Slovenija ponovno podjarmljena. V tej smeri, se mi zdi, deluje tudi sam predsednik vlade Pahor. Kot da nimamo dovolj ponosa in poguma, da bi bili sami gospodar na svojem.