Zaradi zapletov prekinjena seja Komisije za človekove pravice
torek, 27. 10. 2009Zakonodajno pravna služba državnega zbora je namreč v svojem mnenju opozorila, da lahko komisija imenovanja tujih veleposlanikov z vidika spoštovanja človekovih pravic obravnava le na splošni ravni, glede imenovanja konkretne osebe pa je pristojno matično delovno telo, to je Odbor za zunanjo politiko. Predsednik DZ dr. Gantar pa jo je v dopisu kot predsednico komisije opozoril, da je glede na mnenje pravne službe besedilo točke dnevnega reda nekorektno in jo pozval k upoštevanju tega mnenja.
Predsednica Komisije je še dejala, da bi na sami seji tudi v skladu z mnenjem zakonodajno pravne službe ustrezno preoblikovali tri sklepe, ki so se v priloženem gradivu nanašali na prihodnjega ruskega veleposlanika v Sloveniji Dokuja Zavgajeva.
Za poslanca koalicijskih strank Majdo Potrata (SD) in Antona Anderliča (LDS), ki niti ni član Komisije, ampak je nadomeščal poslanca iz vrst koalicije, tak predlog ni bil sprejemljiv. Kot je dejal Anderlič, točke dnevnega reda poslanci ne morejo preoblikovati na sami seji, glede na spremenjeni naslov točke pa naj ne bi imeli niti ustreznega gradiva niti predlogov sklepov.
Poslanka SDS Eva Irgl se z omenjenim ni strinjala in je večkrat ponovila, da je poimenovanje točke spremenila v skladu s priporočili pravne službe in predsednika DZ ter da ni nobenih ovir za splošno razpravo o vprašanju kršitev človekovih pravic in sprejemu priporočil za OZP. Tudi poslanec SDS France Cukjati se je s tem strinjal, menil pa je še, da Poslovnik na sami seji Komisije v ničemer ni bil kršen.
Predsednica Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl se je zaradi vse bolj žgoče razprave nato odločila za petnajstminutni odmor, zato da bi lahko ustrezno razrešili poslovniške zagate, po premoru pa je sejo prekinila. Za to se je odločila, da bi komisija za poslovnik in zakonodajno-pravna služba imeli dovolj časa za preučitev zapleta, ki je nastal.
Ob vsem tem pa še vedno ostaja v zraku negativno sporočilo, ki ga slovenski in mednarodni javnosti daje slovenska vlada, ko je sprejela soglasje za imenovanje Doku Zavgajeva za ruskega veleposlanika v Sloveniji, ki je sokriv za zločine nad lastnim narodom zaradi politike, ki jo je vodil in udejanjal kot proruski predsednik Čečenije. S soglasjem za imenovanje veleposlanika s preteklostjo, kot jo ima Zavgajev, slovenska vlada škodi mednarodnemu ugledu Slovenije, poleg tega pa v svet pošilja sporočilo, da v Sloveniji človekove pravice niso visoko vrednotene.
