Zaradi povečanega dotoka migrantov bi morala vlada vzpostaviti nadzor na meji z Italijo

Poslanci in poslanke zadnji dan septembrske seje državnega zbora razpravljajo o predlogu priporočila v zvezi z migrantsko krizo in vzpostavitvijo nadzora na meji z Republiko Italijo, ki smo ga v parlamentarno proceduro vložili v poslanski skupini SDS. V imenu predlagatelja je stališče predstavil mag. Branko Grims.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. BRANKO GRIMS: Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav. Nobena tema v resnici ni dolgoročno za Evropsko unijo in za Slovenijo, kot njen sestavni del, bolj usodna kot tema, o kateri govorimo zdaj, ker ima toliko dimenzij, da je to pravzaprav težko povedati v tako malo časa, kot mi preostane danes na razpolago v samem uvodu.

V uvodu najprej nekaj besed o migrantski krizi. Največja utvara, ki se s tem ustvarja vedno znova v javnosti, je, da je ta že končana. Žal je situacija povsem drugačna, kar dokazuje prav čas, odkar smo priporočilo vložili do tega dneva, ko to obravnava državni zbor. V tem času so se stvari spremenile toliko, da je pritisk na Italijo nekoliko manjši. Namreč, mornarica Italije pa tudi Nemčije in še nekaterih drugih držav je končno začela delati tisto, kar bi morala delati od prvega dne. To se pravi, zaustavila je nekaj čolnov tihotapcev, zaplenila je nekaj ladij tako imenovanih nevladnih organizacij, ki so pod krinko humanitarne dejavnosti dejansko organizirale »šverc« migrantov v Evropo. Vendar to za Slovenijo ni nujno dobra novica, kajti zaradi tega, ker se je zmanjšal dotok migrantov preko Sredozemlja v Italijo, se krepi ponovno dotok migrantov po balkanski poti, zaradi več kot dobre ograje, ki jo je postavila Madžarska, seveda, to pomeni tudi preko Slovenije in tam smo, kot nas je zadnjič seznanila ministrica, zabeležili v zadnjem obdobju že povečanje, glede na predhodno primerljivo obdobje, števila najdenih ilegalnih migrantov za 130 %, kar je, seveda, nekaj, kar nas mora vse skrbeti. Tisto, kar je največji problem, je, da se v primeru napačnega ravnanja lahko Slovenija hitro znajde med dvema tokovoma, to se pravi enem toku, ki bo prihajal po balkanski poti, in drugem toku, ki bi prihajal preko Italije in potem iskal pot preko Slovenije naprej.

Problem je, da meje ostale države vse bolj ščitijo. O tem sem se v soboto sam prepričal, ko sem šel v Avstrijo. Take kontrole, kot jo trenutno izvajajo Avstrijci, pa sem šel preko Ljubelja, moram reči, da v zadnjih letih niti še enkrat nisem videl. To se pravi zaščita meja se z vseh strani krepi, ob tem ko se stvari spreminjajo.

No, spreminjajo se v veliki meri zaradi zgodbe, ki se je odvila včeraj, to so bile nemške volitve, in šele zdaj se bo videlo, v katero smer bo pravzaprav Evropa kot celota šla naprej. In tisto, kar pa je bilo do zdaj, gospe in gospodje, pa nas mora zelo skrbeti, zato samo kratek oris tega, čemur smo bili priče v minulih nekaj tednih.

Verjetno skoraj nihče ni slišal podatka, da je samo v letošnjem ramadanu po celem svetu bilo v terorističnih napadih islamskih ekstremistov ubitih več kot 1.500 ljudi. To je bil ravno čas, ko smo mi dali predlog priporočila v zvezi z migrantsko krizo in vzpostavitvijo nadzora na meji z Republiko Italijo. Ob koncu poletja, to se pravi v obdobju, v katerem sedaj živimo, je samo v zadnjih tednih bilo na ozemlju Evropske unije več kot 20 terorističnih napadov islamskih ekstremistov. Za nekatere ste slišali, največji je bil na ulici Rambla v Barceloni, 14 mrtvih, več kot 30 hudo ranjenih. Verjetno ste slišali tudi za Helsinke, kjer je migrant z nožem zabodel mamico z dojenčkom in potem zabodel v vrat še eno gospo, ki je prihitela na pomoč, pa je čudežno preživela. Preostali so bili manj odmevni, to pa ne pomeni, da so zanemarljivi. Šlo je tudi za napade na vojake, na policiste in tako naprej.

Navaden multikulti dan v Evropski uniji je izgledal pred par dnevi tako, da je bilo v enem samem dnevu 30 ranjenih v eksploziji na vlaku, 2 hudo ranjeni ženski je napadel islamski ekstremist s kladivom, z nožem je bil isti dan napaden vojak, ob tem je bilo zabeleženih na desetine primerov fizičnega in spolnega nasilja, napadov s kislino, uničevanja lastnine in tako naprej. Napadov s kislino Evropa praktično do pred par leti ni poznala, zdaj so zlasti v Veliki Britaniji že na dnevnem redu. Najbolj žalostno je, da se za to pravzaprav potem odločajo tudi nekateri drugi, saj veste, zgledi, žal, vlečejo. Tisto, kar je pri teh številkah zmeraj najbolj po svoje tragično, je to, da same številke postanejo statistika in ena slika pove več kot tisoč besed.

Vsi se zagotovo spomnite tistega ubogega malega utopljenega fantka, ki so ga kot primer nesrečnega begunca kazali po vseh glavnih medijih po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Vsi poznate tisto sliko. Za kasneje se je izkazalo, da je bil za smrt fantka kriv njegov oče, ki je švercal migrante, bil je voznik čolna pa ga je prevrnil, potem pa namesto, da bi reševal otroka, je samo reševal sebe. In da je bila slika sploh režirana. Sami novinarji so postavili stvari tako, da so bile čim bolj očitne in, seveda, pretresljive. Po drugi strani pa je še pa še slik, ki jih ne vidi nihče. Tole, gospe in gospodje, zagotovo niste videli na naslovnicah osrednjih medijev. To je povožena mamica z otrokom iz ulice Rambla v Barceloni. Podoba Slovenije, če ne bomo ukrepali pravilno, če ne bomo ukrepali pravočasno in če ne bomo storili vse za tisto, kar smo kot politiki dolžni storiti za ljudi, da jim zagotovimo varnost. Tudi te slike, dvomim, da ste videli kje na naslovnicah osrednjih medijev, ne samo v Sloveniji, tudi izven Slovenije, žal, te slike niste mogli videti. Gre za povožena mlada dekleta na ulici Ramla v Barceloni. Na desetine jih je bilo v resnici povoženih. Bilo je tam čez sto ranjenih in med temi nekateri huje. No, tole je pa slika iz Helsinkov. Samo še nekaj krvi na ulici, kjer je bila zbodena mamica z dojenčkom.

Dejansko se izvaja, lahko bi rekli, neke vrste genocid. Ta je obarvan z ideologijo, s političnimi interesi, z napačno razlago vere, ampak to je realnost, s katero se danes soočamo vsi. In za to so odgovorni tisti, ki so nekritično odprli migrantom vrata Evropske unije in jo še vedno odpirajo in še vedno zagovarjajo in potem se zgodi tole, kar je na sliki. To je Monfalcone, Tržič, to je tradicionalno slovensko zgodovinsko ozemlje. Danes je to mesto radikalnega islama. Zakaj se je ravno tam razvilo toliko radikalnega islama, da to obravnavajo celo italijanske tajne službe, je veliko vprašanje. Jaz dvomim, da gre za naključje. Najbrž so naši sosedje malo tudi usmerili tiste, ki so najbolj radikalni in zato najbolj nevarni, nekam na obrobje. Žal v tem primeru blizu nam. In zaradi tega imamo sliko nečesa, kar trka že na naša vrata. Gospe in gospodje, to je tradicionalno slovensko ozemlje. Tole je pa meja Slovenije z Italijo, kjer si lahko ogledate na desetine ljudi, ki čakajo, nekateri se tudi sprehajajo preko meje in samo vprašanje je, kaj bo od tod naprej.

Dejstvo je torej, da se Slovenija sooča z varnostnimi izzivi, kakršnih doslej še ni bilo. Ravno danes ste lahko prebrali dve zelo zanimivi informaciji v javnih medijih, da trije od tistih, ki so bili prosilci za azil so se nekaj samopoškodovali, kot da delajo samomor, potem pa pobegnili in iz izkušenj sosednjih držav lahko vemo, da je tudi to eden od receptov za veliko nevarnost. Kar poglejte, kdo so bili storilci nekaterih dejanj, o katerih sem danes govoril. To se pravi, kar je potrebno storiti je potrebno ukrepati takoj, potrebno je ukrepati v tistem delu, ki je najbolj neproblematičen in pravočasno. Samo to troje daje neko garancijo.

Spomnil bi na leto 2015, ko sem zagovarjal, da je potrebno postaviti zaščitno ograjo in skupaj z Madžarsko, hkrati z njimi razglasiti zaporo meje. Tok bi se usmeril drugam, tako pa je šlo potem, ker se tega ni storilo, reklo, ja, saj smo zmenjeni s sosedi. Povedal sem, da to ne bo veljalo nič. Koliko časa so veljali tisti dogovori? Tudi en dan ne. Tudi en sam dan niso veljali nobeni dogovoril. Žal je danes Evropa taka, da se lahko zanesemo samo sami nase in na svojo varnost, na svoja dejanja, na svojo zaščito. To je realnost, v kateri živimo.

Tisto, kar je bil predmet priporočila, ki samo ga dali je, naj se na meji storijo tista dejanja, ki dajo jasen signal, naj se postavijo, recimo, nekatere panelne ograje, podobno kot so se že na južni meji, naj se izvede ustrezne aktivnosti ob tem, da se da jasen signal, da bomo meje branili. Da se da jasen signal, da želimo zagotoviti varnost ljudi. In predvsem da se upošteva realnost, ki je danes v Evropi taka, da postavljajo države že znotraj schengenskega območja, vse bolj trdne meje. Ravno Slovenija se sooča s tem na svoji severni meji, podobno tudi na meji z Madžarsko, podobna zgodba se pripravlja še kje drugje in zdaj gre samo vprašanje, kje pustimo sami odprt prostor.

Če bi Vlada Republike Slovenije pred dvema letoma ravnala ustrezno, zaščitila našo južno mejo, je mogoče z vso odgovornostjo zatrjevati, da se s takim režimom meje proti Avstriji, kjer dejansko Schengen ne obstaja več, pa se lahko vsi delamo, da je, ne bi nikoli soočili. Zdaj pa se moramo. Zaradi tega, ker se ostale meje okoli Slovenije čedalje bolj zapirajo, obstaja realna nevarnost, ki je najhujša od vseh, da Slovenija postane žep. Že samo sorazmerno majhno število migrantov v tem primeru, ko bi ostali v žepu, in predstavljate si primerno temu slabe volje, saj njihov cilj ni bila Slovenija, ampak druge države, bi pomenil izjemno velik problem. Problem za ekonomijo, problem za varnost ljudi, problem za socialo države. To se pravi, je potrebno ukrepati zdaj, dokler je še čas.

Treba se je zavedati, da vse te zgodbe Evropo in Slovenijo strahovito veliko stanejo in da ne gre niti za sekundo pristati na izgovor, »no, saj zato pa tudi dobivamo evropska sredstva.« Ja, oprostite, a evropska sredstva pridejo iz zraka? Tudi mi plačujemo sredstva v Evropsko unijo in če tam od tega nekaj dobimo nazaj, pač so to še vedno denarji, ki so nastali z garanjem slovenskih državljank in državljanov z dosežki slovenskih podjetnikov, vseh tistih, ki so z davki preobremenjeni zaradi tega, ker se denar meče skozi okno. En migrant je po ugotovitvi Računskega sodišča stal na mesec to državo 1.980 evrov. To trije slovenski delavci, slabo plačani, so delali za enega migranta.

Zdaj pa se soočamo z nadaljnjim problemom, problemom varnosti, ki postaja v Evropi vse bolj pereč. Zgodbe, ki sem jih predstavil, ki so zgodbe zadnjih tednov, ne zadnjih let, ampak zadnjih tednov, seveda, še kako na laž postavljajo vse tiste, ki mislijo, da to ni več tema ali pa si prizadevajo, da bi ljudi prepričali, kako to ni več tema, kako to ni več pomembno. Kje pa, gospe in gospodje. Šele začelo se je. Poglejte tudi do česa prihaja v Sloveniji – zdaj smo že priča pravim grožnjam, tudi izrečenim v uradnih institucijah, takšnih in drugačnih. Zaradi tega, ker ena skrajnost, moramo vedno vedeti, ena nevarnost rojeva drugo in stvari se stopnjujejo, če se pravočasno ne stori tistih ukrepov, ki stvari ublažijo.

Ublažiti pa je stvari treba tako, da se najprej zaščiti meje, potem je treba pogledati, kdo je k nam prišel in s kakšnimi nameni. Vsem, ki prisegajo na nasilje, predvsem pa radikalnemu islamu, je treba pokazati vrata. Za vse čase. Kajti sicer Slovenija ne bo več varna država. To, gospe in gospodje, ni več samo varnostno vprašanje, je tudi temeljno razvojno vprašanje, ne samo Slovenije, ampak celotne Evropske unije, kajti varnost bo vse bolj postala dobrina, ki bo po eni strani stala vse več zaradi neumnosti, zaradi lahkomiselnega ravnanja v minulih tednih in mesecih in letih in tudi sedaj, po drugi strani pa se bodo ljudje, investitorji, podjetniki zagotovo odločali, da bodo šli tja, kjer bo varnost večja. Švedska kot primer se danes sooča s tem, da v tujino odhajajo najsposobnejši podjetniki in mladi. Žal se ta vzorec kaj hitro lahko ponovi in se že ponavlja tudi v Sloveniji.