Zaradi nerazumnih predpisov kmetje plačujejo visoko ceno

Tomaž Lisec, predsednik odbora za kmetijstvo v državnem zboru, je na pogovornem večeru o problematiki slovenskega kmetijstva na Igu izpostavil potrebo po debirokratizaciji kmetijstva, obrti in gospodarstva. V času ministra Dejana Židana se je število predpisov povečalo za tretjino. »Nemogoče je, da kmet pozna 4000 in še nekaj predpisov samo s področja kmetijstva, če vemo, da mora kmet, tako kot vsi ostali prebivalci, poznati tudi gradbeno, okoljsko, prostorsko, davčno in še kakšno drugo zakonodajo,« je dejal Lisec. Ob vsem tem je še morje evidenc, soglasij, dovoljenj in nenormalne kazni, zato se Lisec pravi, da ni vprašanje, če se še splača kmetovati v Sloveniji ampak če si kmetje sploh še upajo kmetovati, ker jih je strah, kdaj bo prišel kakšen inšpektor.

Matjaž Kočar je izpostavil poudarke iz programa Strokovnega sveta SDS za področje kmetijstva. Na prvem mestu je družinska kmetija, saj je družina tisti temelj, ki ohranja jezik, kulturo in narod. Druga pomembna stvar je zemlja, ki bi jo država morala dati kmetov v dedni zakup, ne da z njo špekulira. Enako velja tudi za gozdove. Dotaknil se je tudi pereče problematike z gradnjo tovarne Magna pri Mariboru, ki bo uničila sto hektarjev najbolj kvalitetne zemlje. »Pisanje zakona na kožo nekemu podjetju je milo rečeno izdaja slovenskega naroda v smislu kmetijstva, v smislu preživetja,« je dejal Kočar. Potrebno je pogledati koliko pšenice ali koruze se da pridelati na tem območju v naslednjih 50 letih, ki nikoli več ne bo primerno za pridelavo hrane.

Spremeniti in prilagoditi je potrebno tudi zakon o javnih naročilih, da bodo lahko javni zavodi, ki letno za hrano namenijo med 115 in 120 milijoni evrov, brez težav kupovali hrano od lokalnih pridelovalcev. Kočar je izpostavil izjemen pomen tega denarja, ki bi se vrnil na slovenske kmetije in v slovensko živilsko-predelovalno industrijo. Pomembno je tudi povezovanje kmetov pri nastopanju na trgu, saj je s prostim pretokom blaga konkurenca izjemno močna. Poseči pa bo potrebno tudi v zakonodajo in to na način, da se oblikovalci politike bolj povežejo z realnim življenjem kmetov.

Tone Krnc, podžupan občine Ig, se je osredotočil na težave kmetov v občini, ki pretežno leži na območju Ljubljanskega barja. »Mestna občina si je to območje rezervirala kot krajinski park, davek pa plačujejo naši kmetje,« je izpostavil Krnc. Največja težava v zadnjih letih pa so poplave, saj nekateri jarki niso bili očiščeni več kot 25 let, ki se po državni direktivi lahko čistijo samo v času med 1. oktobrom in 28. februarjem, zaradi raznih metuljčkov, ptičkov, žabic in še česa. Na jarkih so tudi porušeni mostovi, ki preprečujejo pretok vode. Tomaž Kočar je ob tem dodal, da je prav, da so naravni parki, s specifičnimi biotopi, ampak je treba zaščititi tudi ljudi, ki tam živijo, zato da bodo lahko preživele še naslednje generacije.

Krnc je omenil še projekt komasacije, ki ni bil realiziran. »Za drugo leto bomo poskušali pripraviti nov projekt na pošten in realen način, ne s figo v žepu,« je poudaril in dodal, da so se pogoji z novo zakonodajo zaostrili.