Zapis fiskalnega pravila v ustavo pomeni sprejetje odgovornosti za prihodnje generacije

Fiskalno pravilo določa, da mora biti državni proračun uravnotežen ali v presežku. Na 1. nujni seji Ustavne komisije DZ je bil obravnavan predlog za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona.V naaljevanju objavljamo magnetogram stališča poslanca SDS mag. Branka Grimsa.Mag. Branko Grims: “Ustava je temelj države, je na nek način državna os, ki zavezuje vse. Zavezuje organe, vse veje oblasti, zavezuje vse subjekte v odločanju, zavezuje vse državljanke in državljane. To je bil temelj, zaradi katerega smo se v Slovenski demokratski stranki že pred volitvami zavzeli, da bi fiskalno pravilo vnesli v slovensko ustavo. Več variant, več predlogov je bilo na to temo. Zavedali smo se, da je potreben zelo širok konsenz, da do tega tudi pride. Da pa gre za izjemno pomembno odločitev.Ta odločitev, to velja podčrtati, ni enoznačna. Je samoomejujoča, zlasti za vse veje oblasti, še posebej seveda za izvršilno in zakonodajno. V svoji fazi pomeni na nek način tudi sprejetje odgovornosti za naslednje generacije. Cilji, ki jim sledi predlagana sprememba, so po naši oceni takšni, da zagotovo opravičujejo to dejanje. Med njimi je prvi cilj, da se zagotovi trajen in stabilen razvoj in seveda ustrezen makroekonomski okvir, po eni strani vzdržne javne finance in po drugi strani okvir za ustrezno upravljanje, racionalno upravljanje z javnimi financami. In pa obenem pusti vendarle še dovolj prostora, da v primeru izjemnih okoliščin – na primer velikih naravnih nesreč ali drugih izjemnih okoliščin – je možnost odstopanja od tega pravila, ki pa znova zahteva zelo visoko stopnjo konsenza in s tem odgovornosti. Varovalka, ki je vgrajena v ta predlog, je dvotretjinska večina vseh poslank in poslancev, kar je po naši oceni ustrezno.Iz vseh teh razlogov in zato, ker se zavedamo trenutka, v katerem živimo, ko se celotna Evropska unija sooča s posledicami finančne nediscipline, s posledicami minulih treh let pa se sooča tudi Slovenija. Slovenija v tem trenutku ni katastrofalno zadolžena, to je treba biti pošten in priznati, vendar je treba vedeti, da je bila rast javnega dolga, tistega za katerim dejansko stojijo v končni fazi davkoplačevalci, v minulem obdobju izjemna hitra. Ta pa je bila takšna, da bi ji lahko rekli katastrofalna. In ta katastrofalna rast javnega dolga pomeni skušnjavo, pomeni nek okvir, v katerem potem vse institucije načrtujejo za naprej in zaradi tega, da bi se ta okvir prebilo, je potreben jasen in nedvoumen signal, ki pa ga z vnosom fiskalnega pravila v slovensko ustavo brez dvoma dajemo. Ta signal ni več le političen, je tudi praven.Zaradi tega v Slovenski demokratski stranki ne le podpiramo začetek postopka za spremembo 148. člena slovenske ustave, ampak tudi predlagamo, da storimo vse, kar je v naši moči, da bo ta postopek tudi čim prej uspešno zaključen. Zaradi tega, da se prav ta jasen signal, ki bo pomenil na nek način okvir nadaljnjega načrtovanja vseh institucij te države, vseh subjektov, pa če želite tudi vseh subjektov, ki soodločajo v postopkih sprejemanja ključnih aktov te države postavil že sedaj, še preden se sploh v praksi sprejme rebalans proračuna in s tem ustrezno osnovo za prihodnje leto dni. Hitenje, ki je po našem mnenju nujno in upravičeno in tudi edino odgovorno, je pomembno tudi z vidika ugleda Slovenije in njenega položaja na mednarodnem finančnem trgu. Nadaljnje poslabševanje tega položaja ne bomo plačevali samo mi. Plačevalo ga bo slovensko podjetništvo, slovensko gospodarstvo in še vse naslednje generacije. Tukaj gre torej, ne zgolj pri pozitivni odločitvi, za katero upam je konsenz že dosežen, ampak tudi pri hitrosti te odločitve za našo skupno odgovornost. V SDS smo pripravljeni storiti vse, da to odgovornost tudi sprejmemo in jo uresničimo.” Magnetogram ni avtoriziran.