Žan Mahnič: Zaradi trenutne varnostne situacije v Sloveniji policija potrebuje pomoč vojske
sreda, 4. 11. 2015Žalostno je, da smo v naši državi prišli tako daleč, da se moramo o osnovni človekovi potrebi, kot je varnost, pogovarjati, ali bomo o njej odločali na referendumu ali ne. Na današnji izredni seji so poslanke in poslanci obravnavali tudi predlog sklepa o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o dopolnitvi zakona o obrambi. Stališče poslanske skupine SDS je na seji predstavil poslanec Žan Mahnič.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
ŽAN MAHNIČ: Hvala za besedo, podpredsednica. Gospa ministrica, kolegice in kolegi! Naj uvodoma povem, da bomo v Slovenski demokratski stranki predlog za zavrnitev zakonodajnega referenduma podprli; nenazadnje smo tudi dali svoje podpise pod zahtevo za sklic te izredne seje državnega zbora. Danes se pogovarjamo o eni izmed osnovnih človekovih potreb, in to je varnost. Pogovarjamo se o varnosti, ki smo jo praktično vse od osamosvojitve naprej, posebej pa še v kriznih letih, v Sloveniji zanemarjali, tako policijo kot slovensko vojsko. Vendar nismo bili edini indikatorji. Če pogledamo bivšo državo Jugoslavijo, bolj kot se je oddaljevala vojna, bolj so države bivše Jugoslavije krčile obrambne izdatke, kajti tisti strah, prisoten pred oboroženimi in drugimi konflikti je bil čedalje bolj oddaljen in zaradi tega se je sprejemalo tudi nepremišljene odločitve, še posebno v času krize, ko se je praktično pri vsakem proračunu krčilo sredstva za obrambo, sredstva za vojsko. Nobeden od resorjev ni bil tako prizadet, kot je bil prizadet obrambni resor, kjer smo z okrog 750 milijonov sredstva skrčili na približno 350 milijonov evrov.V Slovenski demokratski stranki smo mnenja, da ko govorimo o tem referendumu, ne moremo enačiti razprave in samega referenduma o ZZZDR, o katerem smo govorili prej, saj vemo, kako je Ustavno sodišče definiralo človekove pravice. Tukaj, ko gre za obrambne zadeve, ko gre za varnost države, pa je ta zadeva specificirana v 90. členu ustave. Zato vidimo ta poskus referenduma kot izrazito nedržavotvorno dejanje in poskus rušenja ustavnega reda Republike Slovenije. Žalostno je, da smo v naši državi prišli tako daleč, da se moramo o teh osnovnih človekovih pravicah, prvinah in potrebah, kot je varnost, pogovarjati na ta način, ali bomo o njih odločali na referendumu oziroma ali bomo sploh dopustili, da do tega pride. Tisti poslanci, ki ste bili na terenu, dobro veste, kakšna je situacija. S komerkoli smo se pogovarjali, z vojaki, policisti, prostovoljci nenazadnje, vsi so rekli, da bi si želeli, da ima vojska večja pooblastila, da je lahko vojska bolj aktivna.In potem se nekateri še sprašujete, ali bo vojska res šla na teren oborožena. Poglejte, pištola je osnovna oprema vojaškega policista in slovenskih častnikov, jurišna puška pa je osebna oprema slovenskega vojaka in brez nje na terenu nima kaj početi. Jasno pa je, v katerih primerih jo lahko uporabi. In verjemite mi, ko sem se pogovarjal z vojaki, pravna služba v slovenski vojski dan za dnem preigrava različne možnosti, do kje slovenska vojska lahko gre, kakšna pooblastila ima, ker je vedno zelo specifično, ko vojska deluje na svojem teritorialnem ozemlju. In situacija, v kateri smo trenutno, ni normalna, ni vsakdanja. Nenormalno je, da 130.000 ljudi brez potnih listov, brez vsega prečka državno mejo. Predstavljajte si, leta 2003, ko je bil Schengen na meji z Avstrijo, da bi šel jaz recimo s 30.000 evri v žepih, veliko migrantov ima ta denar, čez mejo prišel v Avstrijo in tam rekel: Germany, Germany, Germany I want to go there. Bi me spustili čez? Verjetno me ne bi, ali bi me zaprli ali poslali nazaj.In policija ne more vsega obvladovati sama, to ni kritika policije, kvečjemu potrebujejo pomoč slovenske vojske zaradi varnostne situacije. Najbolj žalostno pa je, da potem v Slovenski demokratski stranki poslušamo, da smo nekonstruktivni, ko dajemo podpise, dali smo vam podpis za sejo, podprli smo nov zakon, novelo zakona o policiji, podprli spremembe zakona o obrambi. In apeliram na vas, da prosim, da ne slišimo več besede, da v Slovenski demokratski stranki nismo konstruktivni in da nagajamo vladi. Že mesece prej smo govorili kaj se bo zgodilo, dajali smo konstruktivne predloge in očitno tudi tista prepovedana beseda ograja še pred tremi meseci, jo je včeraj predsednik vlade že uporabil, danes pa slišim, da naj bi bila tudi na Poljskem že naročena, kljub temu, da po nekaterih informacijah v Slovenijo prihaja ne ravno ograja, ampak 80 kilometrov bodoče žice. Mi bomo ta sklep podprli. Hvala lepa.”
ŽAN MAHNIČ: Hvala za besedo, podpredsednica. Gospa ministrica, kolegice in kolegi! Naj uvodoma povem, da bomo v Slovenski demokratski stranki predlog za zavrnitev zakonodajnega referenduma podprli; nenazadnje smo tudi dali svoje podpise pod zahtevo za sklic te izredne seje državnega zbora. Danes se pogovarjamo o eni izmed osnovnih človekovih potreb, in to je varnost. Pogovarjamo se o varnosti, ki smo jo praktično vse od osamosvojitve naprej, posebej pa še v kriznih letih, v Sloveniji zanemarjali, tako policijo kot slovensko vojsko. Vendar nismo bili edini indikatorji. Če pogledamo bivšo državo Jugoslavijo, bolj kot se je oddaljevala vojna, bolj so države bivše Jugoslavije krčile obrambne izdatke, kajti tisti strah, prisoten pred oboroženimi in drugimi konflikti je bil čedalje bolj oddaljen in zaradi tega se je sprejemalo tudi nepremišljene odločitve, še posebno v času krize, ko se je praktično pri vsakem proračunu krčilo sredstva za obrambo, sredstva za vojsko. Nobeden od resorjev ni bil tako prizadet, kot je bil prizadet obrambni resor, kjer smo z okrog 750 milijonov sredstva skrčili na približno 350 milijonov evrov.V Slovenski demokratski stranki smo mnenja, da ko govorimo o tem referendumu, ne moremo enačiti razprave in samega referenduma o ZZZDR, o katerem smo govorili prej, saj vemo, kako je Ustavno sodišče definiralo človekove pravice. Tukaj, ko gre za obrambne zadeve, ko gre za varnost države, pa je ta zadeva specificirana v 90. členu ustave. Zato vidimo ta poskus referenduma kot izrazito nedržavotvorno dejanje in poskus rušenja ustavnega reda Republike Slovenije. Žalostno je, da smo v naši državi prišli tako daleč, da se moramo o teh osnovnih človekovih pravicah, prvinah in potrebah, kot je varnost, pogovarjati na ta način, ali bomo o njih odločali na referendumu oziroma ali bomo sploh dopustili, da do tega pride. Tisti poslanci, ki ste bili na terenu, dobro veste, kakšna je situacija. S komerkoli smo se pogovarjali, z vojaki, policisti, prostovoljci nenazadnje, vsi so rekli, da bi si želeli, da ima vojska večja pooblastila, da je lahko vojska bolj aktivna.In potem se nekateri še sprašujete, ali bo vojska res šla na teren oborožena. Poglejte, pištola je osnovna oprema vojaškega policista in slovenskih častnikov, jurišna puška pa je osebna oprema slovenskega vojaka in brez nje na terenu nima kaj početi. Jasno pa je, v katerih primerih jo lahko uporabi. In verjemite mi, ko sem se pogovarjal z vojaki, pravna služba v slovenski vojski dan za dnem preigrava različne možnosti, do kje slovenska vojska lahko gre, kakšna pooblastila ima, ker je vedno zelo specifično, ko vojska deluje na svojem teritorialnem ozemlju. In situacija, v kateri smo trenutno, ni normalna, ni vsakdanja. Nenormalno je, da 130.000 ljudi brez potnih listov, brez vsega prečka državno mejo. Predstavljajte si, leta 2003, ko je bil Schengen na meji z Avstrijo, da bi šel jaz recimo s 30.000 evri v žepih, veliko migrantov ima ta denar, čez mejo prišel v Avstrijo in tam rekel: Germany, Germany, Germany I want to go there. Bi me spustili čez? Verjetno me ne bi, ali bi me zaprli ali poslali nazaj.In policija ne more vsega obvladovati sama, to ni kritika policije, kvečjemu potrebujejo pomoč slovenske vojske zaradi varnostne situacije. Najbolj žalostno pa je, da potem v Slovenski demokratski stranki poslušamo, da smo nekonstruktivni, ko dajemo podpise, dali smo vam podpis za sejo, podprli smo nov zakon, novelo zakona o policiji, podprli spremembe zakona o obrambi. In apeliram na vas, da prosim, da ne slišimo več besede, da v Slovenski demokratski stranki nismo konstruktivni in da nagajamo vladi. Že mesece prej smo govorili kaj se bo zgodilo, dajali smo konstruktivne predloge in očitno tudi tista prepovedana beseda ograja še pred tremi meseci, jo je včeraj predsednik vlade že uporabil, danes pa slišim, da naj bi bila tudi na Poljskem že naročena, kljub temu, da po nekaterih informacijah v Slovenijo prihaja ne ravno ograja, ampak 80 kilometrov bodoče žice. Mi bomo ta sklep podprli. Hvala lepa.”