Žan Mahnič za hrvaški Globus: Miro Cerar grozi Hrvaški z vojno, ne jaz

V zadnji številki hrvaškega časnika Globus je bil objavljen intervju s predsednikom Odbora za obrambo in poslancem SDS Žanom Mahničem. Spregovoril je o argumentih za sklic nujne seje matičnega odbora glede pripravljenosti Slovenske vojske na morebitne konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma in predstavil svoj pogled na celoten potek dogodkov, ki so se odvijali o tem, pa tudi o svoji politični poti ter prihajajočih predsedniških in državnozborskih volitvah.

V nadaljevanju objavljamo celoten intervju.

Kakšen je bil resnični razlog, da ste se odločili za sklic seje Odbora za obrambo, na kateri bi morali razpravljati o vlogi Slovenske vojske pri uveljavitvi arbitražnega sporazuma?

Vse od razglasitve sodbe arbitražnega sodišča v Sloveniji stalno poslušamo vladajočo koalicijo, kako bo potrebno implementirati arbitražno razsodbo. Primer Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec govorita, da bo Slovenija to storila in da se mora tudi Hrvaška zavedati, da je potrebno spoštovati mednarodno pravo. Hrvaška pa te sodbe ne priznava, saj je s sklepom Sabora odstopila od arbitražnega sporazuma, ker je po njenem mnenju kompromitiran, saj so bili objavljeni prisluhi med slovenskim arbitrom Sekolcem in agentko Drenikovo. Ob tem naj spomnim, da je predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović meseca julija dejala, da Hrvaška ne bo dopustila enostranske implementacije arbitražnega sporazuma s strani Slovenije in da je Hrvaška pri tem odločna, ima moč in sredstva. Kako je možno, da takrat nihče ni rekel, da se rožlja z orožjem in poziva na vojno? Če bi imeli enaka merila za vse, bi to storili. Potem pa v zadnjem času poslušamo premierja Cerarja in ministra Erjavca, kako govorita, da ju mineva potrpljenje, da je bilo dovolj diplomacije, da Hrvati razumete samo bolj resne prijeme in da bo Slovenija implementirala sodbo arbitražnega sodišča. Minister Erjavec je javno govoril, da je potrebno kupiti dva nova policijska čolna in zasesti tisti del Piranskega zaliva, ki nam po arbitražni razsodbi pripada. Pred časom pa sem dobil še informacije, da je Republika Hrvaška nekatere svoje ladje, ki spadajo pod hrvaške oborožene sile, premaknila proti Istri in da so bile še nekatere aktivnosti v tem delu morja od razglasitve arbitraže. Na vprašanje novinarke slovenske nacionalne televizije hrvaško obrambno ministrstvo tega ni ne potrdilo ne zanikalo, se pa tudi na Hrvaškem o tem govori. Zaradi vsega navedenega sem tako sklical sejo odbora za obrambo z naslovom »Pripravljenost Slovenske vojske na morebitne konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma.« Zdaj pa mi naj nekdo razloži, kje tukaj vidi besedo vojna? Ali pa morda grožnjo z orožjem? Tega nisem nikoli govoril, saj se zavedam resnosti situacije,  kolikor bi se to omenjalo. Vse, kar sem želel s sejo, ki sem jo zaprl za javnost, je, da vprašamo Vlado RS, glede na to, da govori, da bo Slovenija implementirala sodbo arbitražnega sodišča, Hrvaška pa govori, da ji tega ne bo dovolila, kakšni so scenariji za implementacijo in ali je možno, da bo prišlo do konfliktov v Piranskem zalivu in kako se bo v tem primeru ukrepalo? Slovenska vojska po novem zakonu o obrambi lahko dobi določena policijska pooblastila, da v mirnodobnem času nadzira in varuje državno mejo. Samo za to je šlo, za nič drugega. Potem pa je premier Miro Cerar ob pomoči koalicije in medijev sprožil lažne novice, da se rožlja z orožjem. Če kdo rožlja z orožjem, to počne on, ki govori o enostranski implementaciji arbitražne razsodbe.

Ali ste pričakovali reakcije, ki so sledile, in kako komentirate ravnanja predsednika vlade Mira Cerarja, za katerega ste dejali, da je iz celotne zadeve naredil mini državni udar?

Takšnih reakcij nisem pričakoval, saj sem bil prepričan, da bo Vlada prišla na sejo in pojasnila potek implementacije arbitražne razsodbe, ali v tem procesu pričakujejo kakršnekoli konflikte in ali bo potrebno Slovenski vojski podeliti tudi policijska pooblastila v okviru Zakona o obrambi, da bo Policiji pomagala nadzirati mejo na morju. Tako bi lahko prišli na sejo in rekli, da imajo načrt implementacije arbitražne razsodbe, da ne pričakujejo konfliktov in da pomoč Slovenske vojske ne bo potrebna. Ker tega Miro Cerar ni upal povedati, saj dejansko ne ve, kaj se bo zgodilo, ni upal priti na sejo in je s sklepom vlade svojim ministrom prepovedal, da pridejo na sejo. Gre za popolno ignoranco in zaničevanje izvršne veje oblasti do zakonodajne, kar je predsednik naše stranke Janez Janža označil za mini državni udar. Je pa, seveda, premier Miro Cerar skupaj s Socialnimi demokrati in stranko upokojencev (DeSUS) sejo odbora za obrambo izkoristil kot priložnost za napad name in SDS, ko so govorili, da ta seja pomeni vojno napoved in rožljanje z orožjem. Mediji pa so to nekritično povzeli in povzročili nepotrebno napetost. To je šolski primer Fake News (lažnih novic) in realen odraz stanja v novinarstvu. Namesto, da bi se iskalo resnico in se pozanimalo o stvareh, preden se objavijo, se išče senzacionalne zgodbe. Vendar pa Mira Cerarja po eni strani razumem. On in njegova Vlada sta šibka in nepripravljena, zato ne moreta uspeti pri ničemer, in je edina rešitev, da s takšnimi zgodbami, kot jo je ustvaril okrog seje odbora za obrambo, preusmeri pozornost od svoje nesposobnosti.

Je sploh potrebno, da sta v reševanje mejnega spora vključeni slovenska ali  hrvaška vojska? Kaj bi pomenilo, če bi bili?

Nobeni vojski ni potrebno, da je vključena v reševanje mejnega spora, saj se takšna vprašanja rešujejo po mirni poti. Vse pa je odvisno od tega, kako se bo Vlada RS odločila implementirati sodbo arbitražnega sodišča. V kolikor se bo poslušalo ministra Erjavca in kupilo nove policijske čolne, da se fizično vzpostavi nadzor nad novo mejo v Piranskem zalivu, potem bi znalo priti do kakšnega incidenta, če bo Hrvaška dejansko storila to, kar je napovedala – Sloveniji ne bo pustila, da enostransko implementira odločitev arbitražnega sodišča. Ker Policija nima dovolj plovil, bi bila ena od možnosti, da Policiji pri nadzoru državne meje pomaga tudi Slovenska vojska s hitro vojaško patruljno ladjo Ankaran. Seveda nihče pri tem ni govoril o kakršnikoli uporabi oborožitve ali potrebe po oboroženih konfliktih, to so bile čiste laži.

V slovenskih medijih je mogoče zaslediti veliko različnih komentarjev o tem,  da bi vojska odigrala kakršnokoli vlogo pri reševanju mejnega spora. Časopis Dnevnik je pisal »naše je do Zadra«, podobne komentarje pa najdemo tudi v  časopisu Delo?

Delo in Dnevnik sta medija, ki ju obvladujejo ljudje iz kroga društva Forum 21, pod okriljem katerega so združeni tajkuni, ki podpirajo politično levico in spadajo v najožji krog prijateljev in sodelavcev bivšega predsednika Republike Slovenije in zadnjega predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, Milana Kučana. Zato teh dveh medijev ne smete jemati resno, kajti to sta trobila slovenske tranzicijske levice in bivših komunističnih funkcionarjev.

Tudi na Hrvaškem je bilo mnogo odzivov glede celotnega dogajanja okoli sklica seje odbora za obrambo. Poimenovali so vas celo »Janšev Kekec«. Vas je to prizadelo?

To je del politične folklore in vsak politik, ki se izpostavlja pri pomembnih in nepriljubljenih temah, je tega kdaj deležen. V treh letih v politiki sem dobil trdo kožo, tako da me takšne stvari ne ganejo. Je pa zanimivo, da je edina stvar, katero mi očitajo, moja mladost. To pomeni, da nimajo nobenih resnih argumentov, s katerimi bi se lahko soočili z menoj. To si štejem v veliko priznanje pri mojem političnem udejstvovanju. Je pa vedno tako, da te bodo tisti, ki te ne podpirajo, vedno kritizirali, ne glede na to, kaj narediš.

V kolikšni meri je vaš predsednik stranke Janez Janša vključen v celoten proces uveljavitve arbitražnega sporazuma in kakšen je njegov pogled na dogajanje v zvezi s tem?

Gospod Janez Janša je odličen in izkušen politik. V Evropi in svetu ga cenijo in Slovenija bi v tem trenutku potrebovala takšnega predsednika vlade. Mi pa imamo žal Mira Cerarja, ki je še pred vstopom v politiko govoril, kako je arbitražni sporazum slab, zdaj pa ga želi za vsako ceno (tudi za ceno morebitnih konfliktov) implementirati in zanetiti spor s sosednjo državo. Janez Janša je v proces implementacije vključen edino toliko, da je bil dvakrat povabljen na sestanek predsednikov parlamentarnih stranki in da je član odbora za zunanjo politiko, ki je o sodbi arbitražnega sodišča tudi razpravljal.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je odstavila admirala Davorja Domazeta Lošoja, člana njenega posvetovalnega telesa, zaradi izjave, ki poziva na vojno, rekoč, da lahko hrvaška vojska v samo dveh dneh pride do Ljubljane. Kakšen je vaš komentar na to?

Ne želim se vmešavati v notranje zadeve Republike Hrvaške in v odločitve predsednice Kolinde Grabar-Kitarović. Ne poznam ozadij izjave gospoda Domazeta, govorim lahko samo o tem, kar sem prebral v hrvaških medijih. Z vsem spoštovanjem do preteklega dela upokojenega admirala Domazeta, direktne izjave o invazijah teritorija sosede in govorjenje o tem, da Slovenci razumemo samo silo, so netočne, neprimerne in prispevajo k dodatnim napetostim med državama.

Hrvaška in Slovenija vztrajata vsaka na svojem stališču – Slovenija, da se mora sporazum uveljaviti, Hrvaška, da se spor reši z bilateralnimi pogovori. Kako se bo po vašem mnenju vse to končalo?

Glede na zadnja dejanja med državama je očitno prišlo do zastoja, saj si vsaka država predstavlja rešitev mejnega vprašanje drugače; Slovenija si želi uveljavitve arbitražnega sporazuma, Hrvaška pa rešitve, ki bi izhajala iz novih dvostranskih pogovorov. Veliko je že bilo dvostranskih mejnih dogovorov med državama, ki se potem niso udejanili in naši politiki so posledično mnenja, da se na tak način znova ne bomo zmogli dogovoriti, še posebej glede na to, da obstaja pravno veljavna odločitev arbitražnega sodišča, izvršitev katere podpirajo vodilni evropski politiki ter navsezadnje tudi Evropska komisija. Vlada Mira Cerarja ima sedaj priložnost pokazati svoje sposobnosti na področju zunanje politike, ki jih tako rada poudarja. Od arbitražne odločitve je minilo že skoraj tri mesece, kar pomeni, da se je iztekla že polovica časa, ki je na voljo za uveljavitev arbitražne odločitve, rešitve oziroma uspešne uveljavitve arbitražne odločitve pa še zdaleč ni na vidiku. Ravno nasprotno, zadnja dejanja v Piranskem zalivu nakazujejo, da se je situacija še zaostrila in da smo se še oddaljili od rešitve. Slovenska leva vlada nadaljuje s shizofreno in zmedeno zunanjo politiko, kjer ministri iz iste vlade dajejo nasprotujoče si izjave o tem, kako uveljaviti arbitražno odločitev. Če bodo nadaljevali s tako nesposobno zunanjo politiko, rešitve ne bo še dolgo časa.

Najglasnejši od tistih, ki zagovarja uveljavitev arbitražnega sporazuma, je minister za zunanje zadeve Karel Erjavec. Na Hrvaškem ga vidijo kot »jastreba«, kakšno pa je vaše mnenje o njem?

Karla Erjavca praktično nihče v Sloveniji ne jemlje resno, saj je s svojimi izjavami že večkrat dokazal, da je nekredibilen in da mu gre le za poceni populizem. Njegova stranka DeSUS je bila v vseh vladah od leta 1996 naprej, z izjemo 6 mesecev v letu 2000. V vsaki vladi so bili z njim in njegovo stranko samo problemi, ker to dejansko ni stranka, ampak interesna skupina, ki si želi nabirati politične točke pri upokojencih, dejansko pa bi šlo upokojencem veliko bolje, če te stranke ne bi bilo. Kot zunanji minister dela državi veliko škodo, saj vodi rusofilsko politiko in Slovenijo oddaljuje od vrednot Evropske unije in Združenih držav Amerike. Tudi zato nas marsikdo ne jemlje resno, saj bi države članice EU in Nata pričakovale večjo distinkcijo do Rusije. V ZDA ministra Erjavca sploh ne povabijo. Slovenija zaradi takšne zgrešene zunanje politike čuti mednarodne posledice.

Mnogi so vam očitali, da ste kot mladi politik s celotno zgodbo v zvezi s sklicem seje odbora želeli pridobiti zgolj medijsko pozornost za prihodnje državnozborske volitve. Je temu res tako?

Ta očitek naj naslovijo na premierja Mira Cerarja in stranke vladajoče koalicije, ki so dejansko poskrbele za to, da je bila seja odbora za obrambo deležna toliko medijske pozornosti. Miro Cerar si je želel medijske pozornosti, da zakrije vse težave, ki jih ima sam osebno in v koaliciji. Če kdo, je on tisti, ki je s svojimi izjavami rožljal z orožjem in pozival k vojni.

Zakaj se zdi, da sosednji državi Hrvaška in Slovenija nikakor ne moreta najti modela za reševanje spora, s katerim bi se izognili stalnim napetostim med njima?

Reševanje odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško poteka že več kot 25 let z različnimi rezultati. Zagotovo je eden izmed glavnih razlogov zloraba odprtih vprašanj za notranjepolitične namene, kar je v Sloveniji tipično za levosredinske vlade, ki zaradi nesposobnosti vladati ustvarjajo težave, kjer jih ni, in tja preusmerjajo pozornost državljanov. Lep primer je zadnji medijski spin predsednika vlade Mira Cerarja, ki je sklic seje Odbora za obrambo, ki ga vodim, javno označil za pozivanje k vojni, kar absolutno ni bil. Take izjave povzročajo nelagodje med državljani in politiki obeh držav, ter prispevajo k napetostim in nepremišljenim izjavam ter dejanjem. V času desnosredinskih vlad so se težave med Slovenijo in Hrvaško reševale konstruktivno in v dialogu in tako bo tudi v prihodnosti.

Ali bo Hrvaška kdaj vstopila v Schengen?

Vstop Hrvaške v Schengen je v interesu tako Slovenije, kot širše Evropske Unije, ter vseh njenih državljanov. Seveda pa se vstop Hrvaške v Schengen ne more zgoditi za vsako ceno. Izpolnjevanje pogojev na več področjih je bistveno za to, da se ohranjajo standardi zaščitenosti zunanjih meja, saj bomo le tako lahko dosegli, da bodo države Evropske unije prenehale z nadzori notranjih  meja. Predsednik vlade Miro Cerar je konec leta 2015 med migrantsko krizo, za razliko od madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana, pokazal, da ni pripravljen in sposoben zaščititi zunanje meje Evropske unije. To se ne sme ponoviti.

Kaj pričakujete od predsedniških in državnozborskih volitev v Sloveniji? Kdo bo zmagal ter kdo bo novi predsednik države in kdo novi predsednik vlade?

Pričakujem, da bo končno prišlo do streznitve in da bodo Slovenke in Slovenci sprevideli, da leve stranke niso del rešitve, pač pa del problema. Na zadnjih dveh volitvah so državljani nasedli „novim obrazom“ – 2011 Zoranu Jankoviću in 2014 Miru Cerarju, ki pa niso novi obrazi, pač pa samo maske in lutke, za katerimi stojijo stari in dolgoletni politiki iz bivše komunistične partije, ki je po osamosvojitvi kot svojo naslednico izbrala stranko Socialnih demokratov. Ta del politike državljanom krade denar iz žepov in si ga po principu tovarišijskega kapitalizma deli med seboj. V času vlade Boruta Pahorja so tako za Islamsko republiko Iran v Novi ljubljanski banki, ki je največja državna banka, oprali milijardo dolarjev za proliferacijo in financiranje terorizma. Pri tem so ljudje, ki v ozadju vodijo to državo preko levih političnih strank, dobili takšne provizije, da z lahkoto kupijo še nekaj prihodnih parlamentarnih volitev in vplivajo na to, kakšna bo vlada. To gnilo prakso lahko v Sloveniji prekinemo edino s tem, da na volitvah zmaga SDS in oblikuje močno desno vlado, Janez Janša pa ponovno postane premier. Prepričan sem, da se bo po naslednjih volitvah to tudi zgodilo. Še prej pa je potrebno za normalizacijo stanja in vrnitvi ugleda funkciji predsednika Republike Slovenije na to mesto na oktobrskih predsedniških volitvah izvolitvi evropsko poslanko Romano Tomc.

Kakšne so vaše osebne ambicije?

Do konca tega mandata se bom trudil biti aktiven poslanec, tako kot do sedaj, potem pa naj volivke in volivci odločijo o moji nadaljnji politični poti.

Za konec, kakšen je resničen odnos med slovensko in hrvaško vojsko? Nekateri slovenski analitiki opozarjajo, da slovenska vojska nima primerne opreme niti v času miru, kaj šele v primeru vojne?

Slovenska in hrvaška vojska sta kot sosedi in zaveznici v zvezi NATO v prijateljskih odnosih. Že dolgo let sodelujeta na vojaških usposabljanjih, kot so na primer Immediate Response ali pa vaja Ščit. Nedavno je oddelek hrvaške vojske kot povabljena ekipa sodeloval v Sloveniji na mednarodni tekmi oddelkov. Prav tako vojski delujeta skupaj na kriznih žariščih. Sodelovanje je na visokem nivoju, enote naših vojsk si izmenjujejo izkušnje, gradijo se odnosi med pripadniki naših vojska.

Strinjam se z oceno, da Slovenska vojska nima na razpolago dovolj sredstev za vzdrževanje pripravljenosti in za razvoj. Temu pritrjuje tretja zaporedna negativna ocena pripravljenosti Slovenske vojske, ki jo je letos predstavil predsednik države Borut Pahor. V vladi, ki jo je vodil Janez Janša med letoma 2004 in 2008 smo razumeli pomen močne vojske in nacionalne obrambe in dvignili izdatke za obrambo, vendar je nato pustošenje leve vlade Socialnih demokratov pod vodstvom Boruta Pahorja med letoma 2008 in 2011 popolnoma ohromilo Slovensko vojsko in nacionalno-varnostni aparat. Trenutna vlada Mira Cerarja ne naredi ničesar, da bi se to stanje izboljšalo, kljub masovnemu številu odpovedi in velikemu nezadovoljstvu v Slovenski vojski.