Iskanje

Pridruži se

Žan Mahnič: V primeru Kanglerja je odigral svojo vlogo tudi KPK

»Ni redna praksa, da KPK v svojih postopkih uporablja fotografije Policije iz hišnih preiskav, je pa to zakonsko dovoljeno. Primer Franca Kanglerja je bil specifičen,« sta dejala danes zaslišana nekdanji direktor KPK mag. Goran Klemenčič in njegov namestnik Darko Stare. Preiskovalna komisija namerava v prihodnje zaslišati še politike in kriminaliste.

Žan Mahnič: V primeru Kanglerja je odigral svojo vlogo tudi KPK

Pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi sta danes stopila nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije RS (KPK) mag. Goran Klemenčič in njegov namestnik Darko Stare.

Pred začetkom zaslišanj je v izjavi za medije predsednik komisije Žan Mahnič povedal, da seznam prič temelji na pričanju Franca Kanglerja in na podlagi dokumentov, ki jih je komisija pridobila: »KPK je v tem postopku imel svojo vlogo, tudi Franc Kangler je trdil, da so se slike, ki so nastale v času hišne preiskave, znašle na KPK.« Po Kanglerjevih besedah ga je KPK zasliševal o njegovem premoženju, govorili so o tajnih imenih in vpogledovali v spise. »Gospod Klemenčič in gospod Stare imata danes možnost, da se na te očitke odzoveta,« je dejal Mahnič, ki je poudaril, da bo v ospredju današnjega zaslišanja predvsem postopek hišne preiskave. Spomnil je na eno od vpletenih v zadevo pod vzdevkom Vaza in dejal, da preiskovalno komisijo zanima, ali je običajno, da KPK daje pričam vzdevke, ki otežujejo morebitno zaslišanje pred sodiščem. Po besedah Mahniča bodo današnji odgovori prič pomembni tudi za poročilo o končni zadevi, ki bo pokazalo, če je v primeru Franca Kanglerja prihajalo do zlorab. V prihodnjih tednih so po Mahničevih besedah predvidena še zaslišanja politikov in kriminalistov, »imamo pa zaenkrat oteženo delo, ker še ne vemo, kako bo z odločitvijo Ustavnega sodišča, torej če lahko zaslišimo tudi tožilce in sodnike«. »Kljub temu, da je poročilo že v nastajanju, bo potrebno še počakati,« je zaključil predsednik komisije, ki je prepričan, da bi to zadevo sodišče lahko obravnavalo prioritetno.

Mag. Goran Klemenčič je na seji komisije uvodoma pojasnil, da je KPK imela veliko prijav zoper Franca Kanglerja, ki so jih prepustili v obravnavo ustreznim organom, »sami pa smo v povezavi s Kanglerjem zaključili štiri zadeve«. KPK je tako obravnaval naročilo radarjev, zadevo Farmadent, v kateri so Kanglerju očitali več primerov korupcijske zlorabe, zadevo s sodnikom na mariborskem okrožnem sodišču, ki je v kratkem času zaustavil štiri postopke proti Kanglerju ter obravnavo njegovega premoženja.

Klemenčič, ki je bil na položaju predsednika KPK od 1. septembra 2010 do 1. aprila 2014, je Darka Stareta povabil k sodelovanju kot enega od prvih sodelavcev. Na Mahničevo vprašanje, kje je KPK pridobila slike Kanglerjeve hiše, je Klemenčič pojasnil, da so jih pridobili na podlagi zaprosila, »domnevam, da od Policije, ne spomnim pa se, kdo je to zaprosilo podpisal«. »S pridobljenimi slikami smo soočili tudi Kanglerja na razgovoru,« je dejal Klemenčič, ki se spominja, da je KPK takrat vodil več postopkov zoper župane slovenskih občin. Zatrjuje, da so postopki na KPK bili profesionalni, predhodno pa so bili opravljeni vsi vpogledi v potrebne evidence. Šlo naj bi predvsem za pregled nepremičnin, za katere je Kangler trdil, da jih je kupoval oz. prenavljal z zasluženim denarjem od svojih poljedelskih pridelkov in živali, umetniške slike pa naj bi pridobil kot darilo. »KPK je pripravila poročilo o ugotovitvah, ki smo ga predali naprej Finančni upravi, ki je izrekla plačilo dodatnega davka, in sicer Kanglerjevi ženi«, je dejal Klemenčič.

Preiskovalna komisija

Glede vzdevka »Vaza« Klemenčič pojasnjuje, da se KPK vzdevkov ne poslužuje prav pogosto, so pa ti na podlagi zakona mogoči. »Težava takšnih prič, ki želijo ostati anonimne, je, da imajo njihova pričanja dosti manjšo težo«, je povedal Klemenčič in dodal, da odobritev razkritja anonimne osebe lahko dovoli samo sodišče. Pojasnjuje, da ima KPK pravico vpogledovati tudi v sodne spise, kar sta storila sodelavca KPK Matjaž Mešnjak in Betka Pajnič 15. oktobra 2012. »Če jima je bilo to dovoljeno, sta morala priti na sodišče z ustrezno odločitvijo, kdo jo je podpisal, pa lahko pridobite od KPK, « je dejal Klemenčič. Po njegovem mnenju se z vpogledi ne vrši pritisk na sodišča. »Vsako vašo izjavo bodo sodniki verjetno razumeli kot večji pritisk, « je komentiral Klemenčič. 

Poslanka SDS Alenka Jeraj je spomnila na pretekla Kanglerjeva opozorila, da se proti njemu zlorablja postopke in ljudi, zato je Klemenčiča vprašala, ali je kot pravosodni minister glede teh očitkov odredil kakšen nadzor. »Ne spomnim se, da bi kdaj dobil kakšno pismo od Franca Kanglerja, le e-sporočila odborov, ki so se borili za njegovo zaščito, a glede na to, da so bili postopki v teku, nismo odredili nadzora,« je odgovoril Klemenčič.

Darko Stare  pa je uvodoma pojasnil, da je na KPK delal kot vodja za preiskave in nadzor, zato je preiskoval predvsem postopke, ki so bili povezani z domnevno korupcijo. Stare zatrjuje, da ni sodeloval na nobenem od zagovorov Franca Kanglerja, razkriva pa, da je KPK v redkih primerih uporabljala fotografije, ki so nastale v času hišnih preiskav. »Primer Franca Kanglerja je bil specifičen primer, saj so vzporedno s postopki KPK zoper njega tekli postopki drugih državnih organov,« je povedal. Na Mahničevo vprašanje, ali KPK redno na podlagi poročanj medijev preverja premoženje posameznika, kot se je to zgodilo v primeru Kanglerja, je Stare odgovoril, da se to načeloma ne dogaja, »toda komisija je s sklepom sprejela odločitev, da se izvede nadzor nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank in določenih županov mestnih občin«.

Tudi on se spominja, da so zoper Franca Kanglerja dajale izjave anonimne priče, ki so jih poimenovali s kodnimi imeni. Ali gre glede na anonimnost za verodostojne izjave, Stare pojasnjuje, da mora resničnost izjave prej preveriti komisija, običajno pa prijavitelji navedbe potrjujejo tudi z uradnimi dokumenti. »V primeru, da nekdo zlonamerno prijavi posameznika, pa se ga lahko tudi kazensko preganja« dodaja Stare, ki kasnejše očitke »Vaze«, da ni podala izjave v obliki, kot je o tem poročal KPK, komentira na način, da bi ta oseba najprej morala razkriti sama sebe skozi postopek KPK.

Po njegovem vedenju KPK tudi ni najemala nobene detektivske agencije, »za kar nima niti nobene pravne podlage«. Stare zatrjuje, da ni vpogledal v sodne spise na sodišču, »je pa možno, da sem jaz podpisal dovoljenje za vpogled«. »Naše pravosodje ima standarde še iz starega sistema in deluje po načelu, da Policija, tožilstvo in sodišče živijo svoje življenje neodvisno drug od drugega,« je menil glede delovanja slovenskega pravosodja, strinjal pa se je z Mahničem, da se pogosto zgodi, da z roko v roki delujeta tožilstvo in sodišče, namesto da bi s tožilstvom sodelovala Policija. »Po mojem mnenju je rak rana te triade državno tožilstvo,« je še dodal.

Stare je povedal tudi, da naj bi ga klical eden od bivših notranjih ministrov, ki je od njega zahteval, da opustijo primer radarjev, na Mahničevo vprašanje, zakaj omenjenega ni prijavil Policiji, pa je odgovoril, da se mu je to zdela izguba časa. Na opozorilo Jerajeve, da se v primeru Kanglerja pogosto pojavlja ime sodnika Žirovnika, je Stare pojasnil, da Žirovnika pozna osebno, saj je bil njegov predhodnik na Sovi. »Če bi sam bil v vlogi Žirovnika, bi se nedvomno zaradi svoje sodniške integritete izločil,« je še dodal Stare. Jerajeva je ob koncu še odgovorila na očitke, da si politiki ne prizadevajo za spremembe v pravosodju. »Verjamem, da bi skupen jezik našli tudi s KPK, v SDS namreč ves čas predlagamo rešitve, ne moremo pa podpreti dobrega predloga, ki ima zraven še pet slabih rešitev«.

Preiskovalna komisija

Foto: Državni zbor 

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.