Žan Mahnič: Socialno stanje slovenskih vojakov je katastrofalno

Poslanke in poslanci na današnji izredni seji na pobudo poslanskih skupin SDS in NSi že tretjič v tem mandatu razpravljajo o stanju v Slovenski vojski in socialnem stanju pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske. V imenu predlagatelja je stališče podal poslanec SDS Žan Mahnič.

Spoštovani! Današnja seja poteka na temo, ki je iz meseca v mesec bolj aktualna. Na katastrofalno socialno stanje v vojski v poslanski skupini SDS opozarjamo že od začetka mandata te vlade, ko se je trend odhodov iz Slovenske vojske še dodatno obrnil navzdol in ko so razlogi za odhode postajali vse jasnejši in odmevnejši. Trenutno socialno stanje je katastrofalno in daleč največji dokaz za to je število odhodov iz Slovenske vojske (SV) v zadnjem času, ki je v porastu in razmerje odhodov in prihodov, kljub nasprotnim trditvam ministrice Katičeve, še zdaleč ni stabilizirano.

Pripadniki Slovenske vojske, ki delajo v vojašnicah v Celju in Mariboru, opisujejo trenutno stanje kot eksodus zaposlenih v Avstrijo zaradi prenizkih plač, zaradi česar težko preživijo sebe in družino, v regiji, kjer je brezposelnost visoka in je marsikateri partner vojaka brez službe. Več kot 100 pripadnikov SV je, kot smo lahko zasledili v medijih, prejelo humanitarno pomoč v obliki najosnovnejših sredstev za preživetje. Drznem si trditi, da je vlada v oskrbo migrantov, ki so nelegalno prečkali Slovenijo in med tem uničevali vlake in drugo opremo ter nehvaležno po tleh metali hrano, vložila neprimerno več napora, skrbi in sredstev, kot za lastne državljane, ki na svoji delovni uniformi vsak dan nosijo simbole države, ki mnogim med njimi za pošteno delo ne omogoči človeka vrednega preživetja.

Okrog 1200 zaposlenih v SV je uvrščenih okoli 20. plačilnega razreda. Za boljšo predstavo: vojak začetnik v 19. plačnem razredu ima 890 EUR bruto plače oziroma okrog 620 EUR neto plače. Vojak v pehoti z več kot 10 letnimi izkušnjami v 21. plačnem razredu zasluži malce manj kot 700 EUR. Še za ekonomskega migranta, ki je prosilec za azil, vlada nameni več denarja mesečno kot za plačo vojaka, kar je absurdno. Zaradi plačne politike na ministrstvu za obrambo se nadure skorajda nikoli ne izplačujejo (področje obrambe je tudi glede nadur unikum v javni upravi), pripadniki prejemajo presežke opravljenih ur v obliki kompenzacijskih ur, ki jih nato koristijo med tednom v skladu z ukazom nadrejenega. Na blagajni v trgovini pa se plenic za dojenčke na žalost ne da plačati s kompenzacijskimi urami.

Trditev sekretarja Bizjaka, da se sedaj po šestih mesecih kompenzacijske ure izplačujejo, pa je zavajanje, saj je nadrejenim ukazano, da morajo vojaki, razen v ekstremnih pogojih, vse ure koristiti, preden jim po 6 mesecih zapadejo.

Trenutno se v SV, kljub dodatnim napotitvam v Sredozemlje in Irak, zmanjšuje število pripadnikov na misijah v tujini, na primer na Kosovu. Misije, ki so predstavljale socialni korektiv, so sedaj vse težje dostopne in tako se katastrofalno socialno stanje v Slovenski vojski še slabša. Dodatno k slabemu socialnemu stanju prispeva pomanjkanje denarja na ministrstvu za opremo, ki je bolj varna in prijazna do vojaka. Vojaki si tako iz že sedaj nizkih plač sami kupujejo nahrbtnike, obutev, rokavice, oblačila za hladno vreme in podobno. Med migrantsko krizo se je pokazalo žalostno stanje na področju opreme, ko so vojaki za krizne primere prejeli razpadajočo opremo za nadzor množic. V SDS smo prepričani, da bi si, če bi imeli vojaki višje plače, sami kupili še ta zaščitna sredstva.

V zadnjih letih MORS več sredstev namenja za oglaševalske kampanje na radiu, televiziji, internetu in drugod. Potencialnim vojakom sporoča, da je delo v vojski častno, da je polno izzivov in osebnega zadovoljstva. Kar reklama ne pokaže, je stanje na vojakovem računu 5. v mesecu. Ne pokaže tudi vojaka, ki prejema pakete dobrodelne pomoči in vojaka, ki ga za mizerno plačo nikoli ni doma. Namesto, da ministrstvo za obrambo zapravlja milijone evrov za oglaševalske kampanje, ki očitno nimajo haska, naj raje denar nameni za dvig plače vojakov in za izplačila nadur za vsako dodatno oddelano uro. Na tak način se bo marsikateri mlad fant raje pridružil vojski, pa tudi tisti, ki so že sedaj zaposleni, bi svoje delo opravljali boljše in z večjim zadovoljstvom.

Kljub zavajajočim trditvam sekretarja Bizjaka in ministrice Katičeve socialnega dialoga med sindikati in ministrstvom ni, saj pogovori o načinu registracije delovnega časa sindikalnih delavcev ne morejo biti del socialnega dialoga. Odločitve pogajanj med vlado in sindikati vplivajo na plačno politiko v vojski, kljub temu, da se sindikati obrambnega sektorja z vsebinskimi zaključki pogajanj niso strinjali. Predstavniki vojaških sindikatov že skoraj leto in pol ne morejo več sodelovati na formalnih in neformalnih pogajanjih z vlado, kar pomeni, da je možnost kakršnega koli dogovora med vlado in vojaki enaka ničli. Potrebna je takojšnja vključitev sindikatov v pogajanja z vlado, saj bodo le tako lahko izpogajane rešitve tudi v dobro obrambnega sektorja, ne samo učiteljev.

Varnostne razmere v naši bližnji in daljši okolici se slabšajo iz dneva v dan. Razmere se slabšajo v vzhodni Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Turčiji, v Sredozemlju, v Afriki in drugod, ustanavljajo se NATO sile za hitro posredovanje, zavezniki krepijo svojo prisotnost na Baltiku, vlada pa stoji križem rok in ne uredi osnovnih pogojev za življenje vojakom, ki nas bodo v primeru poslabšanja razmer morali braniti. Ne samo to, zaradi slabih pogojev je odhodov iz dneva v dan več, upravičeno se lahko vprašamo, če nas bodo v primeru vojne branili generalštabni podčastniki in častniki, ker če se bodo stvari nadaljevale v to smer v katero gredo sedaj, bodo čez nekaj let samo še oni zaposleni v vojski, bojne enote pa bodo prazne.

Varnost je dobrina, ki se je ne da nenadoma vzpostaviti takrat, ko so krizne razmere v polnem razmahu. V času relativnega miru je potrebno vojsko usposobiti, jo opremiti, plačati in pripraviti na boj. Mizerno plačani vojaki in nizka morala, ki iz tega izhaja močno spodkopava obrambne sposobnosti države. Boj za boljše socialno stanje v Slovenski vojski ne bi smel biti boj SDS, temveč bi si vlada morala za čim boljše socialno stanje v vojski iskreno prizadevati, ne pa da tako na Odboru za obrambo, kot v Državnem zboru, naše pozive in predloge za izboljšanje stanje nenehno zavrača. Predsednik vlade se je med intervjujem na komercialni televiziji ta teden pohvalil, da smo z njegovo vlado ponovno postali kredibilen sogovornik v mednarodnih povezavah in da naša beseda spet nekaj šteje. Z manj kot procentom BDP namenjenega za vojsko in vojsko, ki jo bosta očitno čez nekaj let po velikosti prehitela Luksemburg in Malta, je dejstvo, da bo ta kredibilnost, če jo pod to vlado v NATU dejansko sploh še kaj je, hitro izpuhtela.

Pred meseci je vlada ugodila zahtevam policistom. Ta teden je to storila tudi v primeru zdravnikov. Kdaj pridejo na vrsto vojaki? Na katastrofalno stanje v SV opozarjamo že od začetka mandata te vlade, pa se zdi, da tako pozivi opozicije, kot tudi strokovne javnosti pri vladi ne zaležejo. Denar se pri vladi najde za vse, razen za tiste najslabše plačane, tiste, ki so pripravljeni na ukaz te iste vlade postaviti svoje življenje za državo na nitko.