Žan Mahnič: S predlogom zakona o obrambi ne stopamo na pot razvoja Slovenske vojske

Poslanke in poslanci na današnjem nadaljevanju oktobrske seje med drugim razpravljajo o predlogu zakona o obrambi. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Žan Mahnič.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

ŽAN MAHNIČ: Hvala za besedo, podpredsednik, spoštovana gospa ministrica, državni sekretar, kolegice in kolegi! Slovenska vojska je danes v krizi. Štiri leta je že nesposobna izvajati tisto temeljno nalogo, za katero je poleg drugih nalog poklicana, to je izvajanje oboroženega boja v primeru napada na Republiko Slovenijo. Da je temu tako, ni zraslo na mojem zelniku, ampak so to besede vrhovnega poveljnika obrambnih sil, ki prav tako niso njegove, ampak so nastale na podlagi samoocene Slovenske vojske, ki jo vsako leto pripravi Generalštab in ta ocena je že četrto leto zapored, da je ocena pripravljenosti za delovanje v času vojne krize, to se pravi, za delovanje, kar je primarni namen Slovenske vojske, nezadostno in Slovenska vojska tako ni sposobna izvajati vojaške obrambe.

Da bi se temu izognili, smo v Slovenski demokratski stranki v aktualnem mandatu večkrat opozarjali in tudi podajali konkretna priporočila. Nobeno priporočilo, noben dobronameren nasvet, predlog, ki smo ga dali v tem mandatu, ne pod ministrovanjem Janka Vebra, ne pod ministrovanjem gospe Andreje Katič ni bil uslišan, ni bil sprejet. O njih se je vedno razpravljalo kot o nebodisiga treba predlogih. In sprašujem se, kako je po vsem tem času možno, da potem ministrica pride v parlament in pove, da v kolikor zakon, za katerega je potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev, ne bo sprejet, zakon o obrambi, tudi nima smisla oziroma se umika zakon o službi v Slovenski vojski. Sprašujem vas, gospa ministrica: Kje ste bila ta tri leta, od kar ste že na tem obrambnem resorju, ko smo predlagali priporočila, podajali predloge za izboljšanje stanja? Zakaj niste takrat rekli, da je potrebno podpreti te predloge, kajti drugače tudi drugih predlogov nima smisla in se ne bo dalo sprejemati?

Skratka, nikoli Slovenska demokratska stranka ni delovala slabonamerno proti sistemu obrambe. Trikrat smo ta resor vodili in ta resor je, lahko samo spomnim, doživel svoj vrhunec v času 2004 do 2008, ko smo namenjali izrazita finančna sredstva in ko je obrambni sistem imel toliko denarja kot še nikoli.

Potem pa je pač prišla finančna kriza, prioritete so bile drugje, tako Vlado kot Ministrstvo za finance kot Ministrstvo za obrambo so vodili ljudje iz stranke Socialnih demokratov in še danes se Slovenska vojska zaradi ukrepov, ki so bili sprejeti takrat, ni pobrala. Stagnira, nazaduje, pozitivnih premikov ni. Ne govorim na pamet, za to imamo številke. Vsip vojakov pod ministrico za obrambo Andrejo Katič je pod 7.000 pripadnikov, lahko napišete še 100 SOPR, kjer boste napisali, da je načrt 7.250 pripadnikov, ampak bojim se, da bomo naslednje leto začeli številko 6.700. Skratka, več sto pripadnikov Slovenske vojske je odšlo v času mandata ministra Janka Vebra in ministrice Andreje Katič, skratka pod vodenjem tega ministrstva s strani stranke Socialnih demokratov.

In v Slovenski demokratski stranki smo zaradi tega dejstva, ki je podkrepljen s številkami, kadarkoli si jih lahko pogledamo, so uradne, mnenja, da tisti, ki so ta sistem uničili, pa pustimo načrtno ali nenačrtno, da težko prinašajo pozitivne rešitve, in težko verjamemo, da se resnično trudijo za uveljavitev teh rešitev. Lansko leto smo pred poletjem sedeli z ministrico za obrambo v naši poslanski skupini, kjer je poslušala naše predloge in pripombe. Zdaj ugotavljam, da od tega ni bilo kaj veliko. Pa vendar se spomnim, da je bilo rečeno, da bo ta zakon v parlamentarni proceduri lansko jesen. Več kot leto dni je minilo, da smo dobili ta dva zakona na mizo, pa še danes vidimo, kakšno je stanje. Slišali smo mnenje poslanske skupine Stranke modernega centra, s katerim se v veliki meri strinjam. Zakon je pač nek dogovor. Vse tisto, kar se je obljubljalo pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, vse tisto, kar smo tudi predlagali na Odboru za obrambo – prav takrat, ko bi morali glasovati o tem sklepu, sva morala s kolegom Škobernetom na Odmeve tukaj v preddverje, tako da je bil povožen tudi tisti sklep – mislim, da je bilo lansko leto nekje v jeseni, kjer smo imeli dober namen, da se že takrat pripadnicam in pripadnikom dvigne za tista dva plačna razreda plačo, ampak tudi tukaj smo izostali.

Ne rečem, da predvsem po temu zakonu, ki ga bomo obravnavali v naslednji točki, da ni nekaterih sprememb, ki gredo v pravo smer oziroma ki nakazujejo neko boljše stanje, če se pogovarjamo o denarnicah pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, vendar to ni to oziroma še daleč ni toliko, kot bi si želeli.

Zdaj, da je stanje na obrambnem sistemu takšno, je predvsem posledica delovanja oziroma, bolje rečeno, nedelovanja ključnih organov. Da sistem obrambe lahko deluje, morajo dobro, odlično sodelovati tri osebe: predsednik vlade, minister za obrambo in načelnik generalštaba Slovenske vojske. Če ni sodelovanja med temi tremi osebami, če načelnik generalštaba nima popolne podpore pri ministru, minister pa pri predsedniku vlade, potem imamo stanje, kakršno je stanje danes. Vemo, kakšno je, kakšen je odnos, in to smo lahko videli tudi na zaprtih sejah Odbora za obrambo, med načelnikom generalštaba in ministrico za obrambo ter kakšen je odnos med predsednikom vlade in ministrico za obrambo oziroma Stranko modernega centra, ki, seveda, obenem vodi tudi Ministrstvo za notranje zadeve in pa na drugi strani stranko Socialnih demokratov, ki vodi Ministrstvo za obrambo. Takšen odnos, kakršen je, med temi tremi osebami, je recept, da se stanje v obrambnem sistemu ne more izboljšati.

Če nimaš predsednika vlade, ki bi mu bil jasen cilj, da se izboljša stanje v obrambnem sistemu, ne da se deli nek drobiž ob tem, ko imamo gospodarsko rast in ko se že dlje časa opozarja in so že od leta 2014 naprej znane zaveze, ki smo jih dali in katere morajo biti izpolnjeni do leta 2020, če imamo ministra oziroma ministrico za obrambo, ki niti ne ve, kam peljat ta resor, ki ne pozna delovanja obrambnega sistema in če imamo General štab, kjer so različne struje, so različni vidiki, kako se Slovensko vojsko vodi, se nam ne piše nič dobrega. Se strinjam v grobem z razdelkom, ki ga je dal Tonin, v Slovenski vojski so, lahko rečemo, nekako tri struje. Tisti, ki so bili še prej v JLA, potem teritorialne obrambe in tisti, ki so trdni podporniki in zagovorniki zveze Nato, medtem ko tiste bivše jugo oficirske častnike lahko štejemo tudi kot nasprotnike zveze Nato.

Kje je rešitev, Slovensko vojsko moramo narediti spet Slovensko vojsko. Minister za obrambo bi skupaj z načelnikom General štaba moral narediti samo dve stvari, da bo Slovenska vojska slovenska in da bo to vojska. Danes ni ne slovenska in ni ne vojska, ne zaradi pripadnic in pripadnikov, katerim ta zakon prinaša nekaj deset evrov več vsak mesec na plačilni listi, pač pa zaradi napačno vodene politike tega resorja in v povezavi z usmeritvami Slovenske vojske. Pri tem je potrebno povedati, da obrambni sistem je tesno povezan tudi s sistemom oziroma Ministrstvom za zunanje zadeve.

Ne samo da Slovenija oziroma Slovenska vojska izgublja kredibilnost v zvezi Nato, ker ne uresničujemo tistih obljub, ki smo jih dali skupno kolektivno. Predvsem, ker se Slovenija čedalje bolj oddaljuje od politike stališč in vrednot zveze NATO. Mi lahko pošiljamo svoje pripadnike na misije v tujino, tukaj smo eni izmed boljših v Natu, to nam v Natu priznajo in to cenijo, vendar pa, če minister za zunanje zadeve v času, ko vemo, kakšna je politika zveze Nato do Rusije, gre trinajstkrat v Moskvo, niti enkrat pa ne gre v Washington, ker tudi povabljen ni, se razume, potem tudi kredibilnost in ugled Slovenije in Slovenske vojske tudi v zvezi Nato padata.

Tesna povezanost teh dveh resorjev je tudi eden od razlogov, zakaj smo v Slovenski demokratski stranki kritični tako do delovanja Ministrstva za obrambo kot pa do delovanja Ministrstva za zunanje zadeve. In namesto da bi se v teh treh letih, da bi dobili predloge za izboljšanje s strani ministrstva, smo predvsem bili priča temu, kako se ukvarja z raznoraznimi proslavami, z raznoraznimi tabori in seveda predvsem, kako se kadruje. Kadruje nekompetentne kadre na visoke položaje v Slovenski vojski, tudi v tujini, v zvezi Nato.

Zdaj, ne bom izgubljal besed, veliko smo že govorili, kako ste želeli v čin generala povišati človeka, ki se je še med osamosvojitvijo skupaj z Ratkom Mladićem boril tamle dol nekje na Plitvicah, prestopil upor v zakonitem roku, ki ga je določilo sodišče, da je še bil možen prestop, to je 18. julij. Govorimo o brigadirju Davidu Humarju in vsaj predsednik države je imel toliko poguma, da je ustavil to imenovanje. Stalno je na tapeti načelnik General štaba, stalno so na tapeti tisti, ki kritično opozarjajo na stanje v Slovenski vojski, in imam občutek, da se tudi stroki ne prisluhne.

Kolega Dolinšek je prej dejal, da je bilo veliko očitkov, da gre za kozmetične popravke in da je stroka še danes kritična do tega, kaj ta zakon o obrambi prinaša oziroma bolje rečeno, kaj ne prinaša. Sam menim, da je izkoriščati pomemben trenutek, ko je potrebno dobiti dve tretjini glasov za tako pomemben zakon, izguba časa, tako pri razpravi kot tudi pri glasovanju, v kolikor ta zakon res ne pripelje korenitih sprememb. In ugotavljamo, da jih ta zakon žal ne pripelje.

Ministrica za obrambo Andreja Katič je vodila Slovensko vojsko oziroma Ministrstvo za obrambo, lahko rečemo, v času krize. Ampak gospe in gospodje, ravno čas krize je tisti, ki ga lahko izkoristimo, da naredimo temeljito reformo in korenite spremembe. In lahko rečem, da, to bom lahko rekel naslednje leto po volitvah, da je bil zadnji mandat in zadnja štiri leta za Slovensko vojsko izgubljen. Ko bi lahko naredili reforme, ki bi pripeljale do tega, da bo tudi ta denar, ki se ga sedaj namenja vojski, res racionalno in tudi koristno porabljen, bomo rekli, da so bila to štiri leta mrtvega teka.

KAJ PRINAŠA OZIROMA NE PRINAŠA ZAKON?

Če pogledamo konkretne cilje tega zakona. Uskladitev zakonskih rešitev z resolucijo strategij nacionalne varnosti, z resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoj in opremljanja vojske do leta 2025. In gospe in gospodje, če usklajujemo ta zakon s to resolucijo, potem imamo hud problem. Ta resolucija že dolgo več ni aktualna, kajti v času, ko je bila sprejeta ta resolucija se je v mednarodnem okolju zgodilo marsikaj, spremenila se je politika Zveze Nato, predvsem pa se je spremenila geopolitična geostrateška situacija v svetu.

Nadalje je cilj, da so v zakon vključene rešitve o kriznem upravljanju na obrambnem področju in o uporabi civilnih zmogljivosti. To je bilo potrebno narediti. Tu bi bili potrebni še manjši popravki. Verjamem, da bodo predlogi, v kolikor bo zakon sprejet v drugem delu, vendar tukaj ne gre za neke bistvene spremembe, ki bi prinesle boljše delovanje tega sistema, lahko rečemo, da gre samo uzakonjanje stanja, kakršen je in širjenje nekih okvirov, v katerih bomo zakonsko lahko uporabljali civilne zmogljivosti.

Potem določbe povezane s proizvodnjo obrambnih proizvodov se uskladi z direktivo Evropskega parlamenta in sveta, se pravi to v tem parlamentu, da se prilagajamo nekim evropskim direktivam ,počnemo tako ali tako ves čas.

Omogočiti večjo strokovnost obveščevalno-varnostnih organov in ustrezen nadzor nad njihovim delovanjem. Edina, lahko rečemo, res velika in res pomembna sprememba v tem zakonu je to, da se, lahko rečemo, širi pristojnosti obveščevalno-varnostne službe, ki pa, vemo, kako je v tem mandatu delovala. Nenazadnje je zaradi te varnostno-obveščevalne službe Ministrstva za obrambo odletel prejšnji minister gospod Veber pa ne po krivdi obveščevalno-varnostne službe, ampak po svoji lastni krivdi. Je pa res, da če bi imel strokovnega direktorja, ki je vedel in bi moral vedeti, da s tem, ko se naroča obveščevalni službi, da se pripravi analizo pozitivnih in negativnih vidikov prodaje Telekoma Slovenije, da bi moral tak direktor reči, tega ne bom storil, ker je to protizakonito. Sedaj se direktorjem daje, seveda, večja pooblastila. Lahko rečemo, da na nek podoben način, kot je to urejeno v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.

Potem omogočiti spremembe v organizaciji in načinu delovanja obrambnega sistema.

In pa omogočiti nadaljevanje razvoja Slovenske vojske znotraj sistema kolektivne samoobrambe.

Gospe in gospodje, sedaj mi pa povejte, kako lahko nek zakon, ki ne prinaša nobenih pozitivnih finančnih posledic za razvoj Slovenske vojske, vpliva na izboljšanje stanja v obrambnem sistemu? Mogoče je res, da bo zaradi nekaj deset evrov več kakšen vojak ostal v sistemu, vendar pa menim, da še vedno s tema dvema zakonoma ne bomo zmanjšali trenda vpadanja, predvsem pa ne bomo stopili na pot razvoja Slovenske vojske.

V zakonu je tudi opredeljena kriza, opredeljeno je vojno in izredno stanje. Ampak povsem smo pa pozabili, prej je že bilo govora, eden od elementov hibridnega vojskovanja je zagotovo kibernetski napad. Videli smo, kaj se je zgodilo v Estoniji. Nenazadnje tarča kibernetskega napada so bila nekatera slovenska podjetja nekaj mesecev nazaj. In uspešno je bil takrat ubranjen napad kibernetski na Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Če se pod krizo oziroma pod izredno stanje ne opredeli kibernetskega napada, potem imam sam resne pomisleke in vprašanje, kako se lahko omogoča s tem zakonom nadaljevanje razvoja Slovenske vojske, če pa razvoj, če govorimo o enotah Slovenske vojske, zagotovo sloni tudi na proti kibernetski obrambi, in večno vprašanje Zveze Nato, ali se kibernetski napad tudi šteje pod 5. člen Severnoatlantske pogodbe, to se pravi, ali je tudi kibernetski napad na bilokatero državo članico Zveze Nato napad na vse.

To so nekateri poglavitni cilji in predvsem je velik problem, da se bojim, da se Slovenski vojski s tem zakonom nalaga nekatere stvari, ki že danes vemo na podlagi stanja, kakršen je v Slovenski vojski, da jih Slovenska vojska ne bo mogla izvesti. In bojim se, da se s sprejetjem tega zakona za obrambo uzakonja protiustavno stanje oziroma da bo Slovenska vojska kršila zakon že takoj naslednji dan, ko bo ta sprejet. Poglejte si nekatere opredelitve, poglejte si nekatere naloge, sestavo in tako naprej.

Skratka, v Slovenski demokratski stranki smo od teh dveh zakonov pričakovali več, glede na to, da je bilo tri leta časa za pripravo, smo mislili, da bo res prišel na mizo zakon, ki bomo s kakšnim amandmajem lahko še izpilili, zagotovo pa nismo pričakovali zakona, ki je, seveda, posledica tudi tega, kar slišimo predvsem kot očitek stroke, da je nastajal v nekem zaprtem krogu treh, štirih ljudi, ministrice, državnega sekretarja, mogoče še dveh pravnikov, kakšnega iz visokega častnika iz Slovenske vojske, ni bilo neke širše razprave, bil je kakšen posvet, s kakšnimi organizacijami, ampak sprašujem se, kakšen je bil, če so danes te organizacije kritične.

Vendar pa kljub vsemu v Slovenski demokratski stranki smo, kot sem že prej dejal, odgovorni do tega sistema, in kljub temu da bi bilo treba bolje izkoristiti trenutek, ko se nabereta dve tretjini glasov za sprejetje tako pomembnega zakona in bi morali ta trenutek izkoristiti bolje, v smeri, da se sprejmejo res korenite spremembe, ki ne bodo samo uzakonjale obstoječega stanja, pač pa bodo predvsem širili možnost, resnično temu, kar ste napisali kot cilj, to je razvoju obrambnih zmogljivosti in razvoju Slovenske vojske, tega žal ni. Vendar pa ne glede na to, v Slovenski demokratski stranki v prvem branju ne bomo nasprotovali zakonu. Naša nadaljnja podpora v drugem branju pa je odvisna od tega, ali bodo sprejeti amandmaji, ki jih bomo predlagali. Amandmaji bodo podobni, kot jih je že prej napovedal mag. Matej Tonin iz Nove Slovenije, nenazadnje imamo podoben pogled na stanje, ki se dogaja.

Vendar pa glede na to, kar vidimo in glede na to, kar slišimo in kakšna so mnenja na Ministrstvu za obrambo, gospa ministrica, 19 poslancev Slovenske demokratske stranke, 6 poslancev Nove Slovenije in 6 poslancev Združene levice, če pridemo vsi, upam, da veste, da je to več kot tretjina, kar pomeni, da zakon pade. Vaša pripravljenost za sprejemanje amandmaje, in amandmaji bodo prinašali pomembne spremembe, je odvisna od tega, ali bomo v Slovenski demokratski stranki v drugem krogu zakon podprli, v prvem krogu pa zakonu ne bomo nasprotovali. Hvala lepa.