Žan Mahnič: Premier Miro Cerar ne razume nadzorne funkcije državnozborskega odbora za obrambo

Žan Mahnič

Poziv predsedniku vlade Miru Cerarju naj namesto, da želi uveljavljati in izvrševati svojo voljo nad odborom za obrambo, raje izvršuje in uveljavlja voljo Republiko Slovenije v Piranskem zalivu

Poslanec SDS in predsednik odbora za obrambo Žan Mahnič se je danes odzval na poziv predsednika vlade Mira Cerarja glede sklica 55. nujne seje Odbora za obrambo. Premier Cerar namreč poslanca poziva, naj sklic seje  s temo »pripravljenost Slovenske vojske na možne konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma”, umakne z dnevnega reda.

Mahnič je uvodoma dejal, da sta v demokratičnem sistemu v parlamentarni demokraciji dva načina, na katerega se lahko vodi odbor za obrambo, eden je pasivni, kjer se zgolj govori o deklaracijah in hvali vlado in kjer odbor ne počne praktično nič, »lahko pa odbor vodiš aktivno, spremljaš stanje v Slovenski vojski, se redno odzivaš na varnostno situacijo in delaš tisto, za kar je odbor v prvi vrsti poklican, in to je, da  izvaja nadzor nad Slovensko vojsko, nad oboroženimi silami in nad Vlado RS, ki ima seveda v rokah preko ministrstva za obrambo in predsednika vlade te oborožene sile.« »Da tega ne razumejo bivši jugo-oficirji in jugo-fili, ki so zbrani v društvu SRP, ki je napisalo pismo v Dnevnik, še nekako razumem, nad tem, da tega ne razume predsednik vlade Miro Cerar, ki je doktor ustavnega prava, pa sem ogorčen in šokiran,« je povedal Mahnič.

»Seja odbora za obrambo je bila sklicana prejšnji teden v ponedeljek, s točko dnevnega reda pripravljenost Slovenske vojske na morebitne konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma. Zato sprašujem predsednika vlade Mira Cerarja, zakaj je potreboval en teden, da je poslal svoj poziv in me pozval k preklicu? Zakaj o tem ni bilo govora na vrhu parlamentarnih strank v petek? Pa naj odgovorim kar sam: jutri je interpelacija ministrice za zdravje in predsednik vlade spušča meglo ter skuša pozornost obrniti stran,« je povedal Mahnič. Dodal je, da interpelacija ministrice za zdravje predsednika vlade očitno skrbi, »ker ne drži več skupaj koalicije, ker nima urejenih stvari.« 

»Predsednik vlade pa ne uveljavlja več svoje volje in nima pod kontrolo niti lastnih uslužbencev v Kabinetu predsednika vlade, kajti od tam curljajo informacije, ki so prišle tudi do mene in te informacije so bile povod za sklic seje odbora,« je povedal Mahnič. Po  informacijah, ki jih je poslanec prejel, naj bi Republika Hrvaška zaradi sodbe arbitražnega sodišča v okolico Umaga in Pule poslala ladje obalne straže. Na teh ladjah pa bojda niso pripadniki obalne straže, pač pa naj bi tam bili pripadniki specialnih enot hrvaške vojske. »Prav tako naj bi bil predsednik vlade Cerar seznanjen z načrtom Republike Hrvaške, da Hrvaška ne bo dopustila implementacije arbitražnega sporazuma v Piranskem zalivu in da bodo del čez polovico branili z vsemi sredstvi, v kolikor bo Slovenija skušala uveljavljati svojo suverenost,« je nekatere informacije, ki jih je prejel, navedel Mahnič. »Obalna straža Republike Hrvaške je del hrvaške vojne mornarice, njena naloga je ena in edina, to je uveljavljati interes Republike Hrvaške na morju, spada pa pod ministrstvo za obrambo Republike Hrvaške. Glede na izjave vidnih politikov države, Cerarja in Erjavca, da jih mineva potrpljenje, da je bilo dovolj diplomacije in da bo Slovenija po svojih močeh uveljavila arbitražni sporazum, sem se odločil, da sejo skličem in da vlado vprašamo, kakšni so scenariji, če pride do konflikta,« je sklic seje pojasnil predsednik odbora za obrambo.

Nadalje je dejal, da vemo, da ima Slovenija dva gumenjaka, dva policijska čolna, »vemo tudi, da je Državni zbor na predlog predsednika vlade, sprejel 37a člen zakona o obrambi, ki govori, da lahko Slovenska vojska pomaga policiji pri varovanju državne meje. Legitimna vprašanja odbora za obrambo, ki izvaja nadzor nad oboroženimi silami in vlado so, ali ima vlada kakršnekoli scenarije, da bo vojska sodelovala pri implementaciji arbitražnega sporazuma in pomagala policiji pri varovanju meje, ki jo bo Slovenija, po besedah predsednika vlade varovala,« je navedel Mahnič. Dodal je še, da odbor zanima tudi, kakšni so scenariji, če bi v tem primeru prišlo do konfliktov.

»Glede na to, da je Hrvaška pripravljena braniti svoje ozemlje, da predsednik vlade in  minister za zunanje zadeve govorita, da bomo implementirali odločbo, torej, da bomo šli čez sredinsko črto Piranskega zaliva, glede na to, da se govori o nakupih dveh policijskih čolnov – zakaj vse to, če ne bo nobenih konfliktov in ali ni tudi novica o dveh novih policijskih čolnih  provokacija? Odbor za obrambo mora vedeti, kakšne načrte ima slovenska vlada s Slovensko vojsko,« je navedel Mahnič. Ob tem je dodal, da če vlada  nima nikakršnih načrtov glede tega, ker ne pričakuje konfliktov, potem je to odlično, če pa jih ima, »pa imamo poslanci pravico vedeti, kakšna bo vloga Slovenske vojske pri implementaciji arbitražnega sporazuma in ob kakršnihkoli konfliktih, ki jih lahko glede na besede hrvaške strani pričakujemo.« 

»Obnašam se odgovorno do Slovenske vojske in slovenske države,« je ob tem še dejal Mahnič in dodal, da če njegovi predhodniki niso postavljali pravih vprašanj, za katere je zadolžen odbor za obrambo, to ni njegova težava, še enkrat pa je poudaril, da poziv predsednika vlade sprejema z razočaranjem, »ker premier ne ve, kakšna je vloga odbora za obrambo v parlamentarnem sistemu.«

Mahnič je danes še pozval predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza,  »da zaščiti Državni zbor pred aroganco izvršne veje oblasti, ki želi izvajati pritiske na avtonomno, zakonodajno vejo oblasti, predsednika vlade Mira Cerarja pa pozivam, da namesto, da želi uveljavljati in izvrševati svojo voljo nad mano, nad odborom za obrambo, nad poslanci, raje izvršuje in uveljavlja voljo Republiko Slovenije v Piranskem zalivu.«

Na vprašanje o tem, da naj bi koalicija obstruirala sejo in da bo mogoče sledil kak predlog koalicijskih poslancev glede menjave predsednika odbora za obrambo, je Mahnič dejal, da ga to spominja na izjave in dejanja nekaterih, ko je na eni izmed sej prebral izseke iz Bele knjige slovenske osamosvojitve, kjer je bilo jasno razvidno, kdo je nasprotoval vojski in krepitvi obrambe nastajajoče slovenske države. »Tako razumem tudi obnašanje koalicijskih poslancev, ki jim ni mar za varnost, in pa še, da so v zadregi, saj se bo težko soočiti s tem, da je Slovenska vojska že štiri leta zaporedoma ocenjena z negativno oceno. Če pa bi prišlo do moje razrešitve, pa se že sedaj zahvaljujem za priznanje, da delam odlično kot predsednik odbora za obrambo,« je dejal Mahnič.

Na vprašanje o tem, ali poslanec pričakuje reakcije iz mednarodne javnosti in ali je odločitev za sklic seje sprejel sam ali se je o tem posvetoval, je predsednik odbora za obrambo povedal, da spremlja aktualne dogodke, da pozna situacijo v Slovenski vojski, da spremlja tudi izjave visokih predstavnikov države, zaradi česar se je odločil, da je sklic seje potreben. »Poslanci imamo pravico vedeti, kakšni premiki hrvaških sil se pripravljajo, odbor za obrambo pa ni bil nikoli o ničemer obveščen. Kar se tiče mednarodne javnosti, pa pričakujem, da je le –ta dovolj zrela in da razumejo demokratičnost ter ustroj parlamentarne demokracije in da razume, da so to teme, o katerih ima odbor za obrambo pravico razpravljati.«

Glede samih informacij o dogajanju na hrvaški strani je predsednik odbora za obrambo Žan Mahnič dejal, da je naloga novinarjev, da se preveri, ali te informacije držijo, sam pa bo to povprašal na seji odbora za obrambo. Na vprašanje o tem, ali predsednik vlade nekaj skriva, pa je Mahnič odgovoril pritrdilno. »To je edina logična razlaga, glede na reakcijo predsednika vlade. Če ne bi nič skrival, bi prišel na odbor za obrambo, povedal, kako bodo zadevo implementirali, povedal bi, ali bo dovolj policija, ali bodo na podlagi 37a člena potrebovali kakšno pomoč Slovenske vojske…« je dejal Mahnič in ponovil, da gre pri celotni seji za postavljanje povsem legitimnih vprašanj, ki jih v demokratični državi lahko postavimo.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.