Žan Mahnič: "Predlagamo spremembe Kazenskega zakonika v povezavi s terorizmom."
petek, 6. 3. 2015Predlagamo, da se za tretjim odstavkom 108. člena Kazenskega zakonika doda nov četrti odstavek, ki se glasi: Kdor hoče doseči namen iz prvega odstavka s tem, da se namerava udeležiti ali se udeleži oboroženega spopada izven območja Republike Slovenije se kaznuje s kaznijo zapora od petih do petnajst let. Poslanke in poslanci so na današnji redni seji obravnavali predlog novele Kazenskega zakonika, ki ga je v obravnavo zboru predložila skupina 21 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom. Predlog je na seji podrobneje predstavil poslanec SDS Žan Mahnič.ŽAN MAHNIČ: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovana državna sekretarja, gospod Stare in gospod Šefic, drage poslanke, dragi poslanci! Kot že rečeno, v Slovenski demokratski stranki smo se odločili, da ponovno poskusimo s spremembo Kazenskega zakonika in sicer v členih, ki se nanašajo na tako imenovani terorizem. Prvič smo to neuspešno storili že 19. 12. 2014 ko je bila v Državnem zboru opravljena splošna razprava na podlagi našega predloga. Potem smo nekako pregledali nekako vaše argumente in vaše pomisleke. Seveda so bili nekateri tudi na mestu in zaradi tega smo se odločili, da ponovno pripravimo zadevo v tistih členih za katere menimo, da je pomanjkljiva tako da dodajamo v bistvu samo dva odstavka v dveh členih in ne novega člena oziroma kot smo takrat. Ne nanašamo se, kar je bil tudi glavni očitek, na resolucijo Združenih narodov številka 2178, ker ste nekateri rekli, da se pač resoluciji Združenih narodov v zakonih ne citira na drug način inkriminiramo tovrstna dejanja iz te resolucije. To resolucija je varnostni svet Združenih narodov brez glasu proti sprejel lansko leto, govori pa o tem oziroma državam nalaga, da naj storijo vse kar je v njihovi moči, da preprečijo financiranje, rekrutacijo, oboroževanje in pa seveda sam transport bojevnikov, se pravi tujih terorističnih bojevnikov, posameznikov, ki se nameravajo udeležiti oboroženih spopadov v tujini z namenom, da zrušijo ustavni red neke domače države, tuje države ali pa mednarodne organizacije.
V 108. členu Kazenskega zakonika piše, da je akt terorizma na ta način tisti, ki ogroža oziroma da je teroristično dejanje tisto s katerim namenom se hudo ogrozi ustavne temelje neke države. Predlagamo, da se črta beseda “hudo” ker hudo ogroziti ustavne temelje je težko definirati. Če pa definiramo samo, da se ogrozi ustavne temelje, je zadeva bistveno lažja. Prav tako predlagamo, da se za tretjim odstavkom 108. člena Kazenskega zakonika doda nov četrti odstavek, ki se glasi: Kdor hoče doseči namen iz prvega odstavka s tem, da se namerava udeležiti ali se udeleži oboroženega spopada izven območja Republike Slovenije se kaznuje s kaznijo zapora od petih do petnajst let. Se pravi gre za tiste, ki so se tam borili in pridejo nazaj in pa seveda tudi za tiste, ki se nameravajo udeležiti. Gre torej za preventivo. Prav tako pa potem predlagamo, da se za drugim odstavkom 111. člena doda nov tretji odstavek, ki se glasi: Enako se kaznuje kdor spodbuja k načrtovanju kaznivih dejanj iz 108. člena tega zakonika ali kdor pristane k sodelovanju pri teh kaznivih dejanjih izven območja Republike Slovenije. V prvem odstavku 111. člena pa se za besedo “ali skupno” doda besedilo: ali k udeležbi v oboroženem spopadu izven območja Republike Slovenije. Torej, gre za to, nanaša se na tiste, ki rekrutirajo, dajemo bolj specifičen predlog. To se pravi, nekdo, ki ščuva nekoga, da naj se udeleži oboroženih spopadov, recimo, bodisi v Islamski državi, bodisi, kot sem že dejal na eni od preteklih sej, to velja tudi recimo za nekoga, ki bi se šel eventualno boriti v Doneck ali Lugansk, recimo, na stran proruskih upornikov, vemo, da tudi želijo zrušiti ustavni red neke države, Ukrajine, čeprav tam gre za “hudo” zrušiti ustavni red, če lahko tako rečem, ker vemo kaj se tam dogaja.
Pretekli teden je bila tudi sklicana seja skupnih odbor za pravosodje in pa za notranje zadeve. Veseli me, da smo tam dobili zagotovila ministrice za notranje zadeve in državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje, da se pripravljajo tudi drugi predlogi oziroma kot nek paket teh protiterorističnih ukrepov, predvsem v smislu potnih listin, administrativnih zadev, sprememb zakona o kazenskem postopku. Zagotovo so tudi te zadeve pomembne. Prav tako naj bi maja Evropski svet sprejel neko skupno zakonodajo, ki bi jo potem implementirale države članice EU v svojo zakonodajo. Kljub temu pa, kot sem že dejal, je Vlada na nek način mnenja, da zakonika ne potrebujemo. V Slovenski demokratski stranki smo drugačnega mnenja. Zaradi tega tudi predlagamo te spremembe, ki jih bomo podprli.
V 108. členu Kazenskega zakonika piše, da je akt terorizma na ta način tisti, ki ogroža oziroma da je teroristično dejanje tisto s katerim namenom se hudo ogrozi ustavne temelje neke države. Predlagamo, da se črta beseda “hudo” ker hudo ogroziti ustavne temelje je težko definirati. Če pa definiramo samo, da se ogrozi ustavne temelje, je zadeva bistveno lažja. Prav tako predlagamo, da se za tretjim odstavkom 108. člena Kazenskega zakonika doda nov četrti odstavek, ki se glasi: Kdor hoče doseči namen iz prvega odstavka s tem, da se namerava udeležiti ali se udeleži oboroženega spopada izven območja Republike Slovenije se kaznuje s kaznijo zapora od petih do petnajst let. Se pravi gre za tiste, ki so se tam borili in pridejo nazaj in pa seveda tudi za tiste, ki se nameravajo udeležiti. Gre torej za preventivo. Prav tako pa potem predlagamo, da se za drugim odstavkom 111. člena doda nov tretji odstavek, ki se glasi: Enako se kaznuje kdor spodbuja k načrtovanju kaznivih dejanj iz 108. člena tega zakonika ali kdor pristane k sodelovanju pri teh kaznivih dejanjih izven območja Republike Slovenije. V prvem odstavku 111. člena pa se za besedo “ali skupno” doda besedilo: ali k udeležbi v oboroženem spopadu izven območja Republike Slovenije. Torej, gre za to, nanaša se na tiste, ki rekrutirajo, dajemo bolj specifičen predlog. To se pravi, nekdo, ki ščuva nekoga, da naj se udeleži oboroženih spopadov, recimo, bodisi v Islamski državi, bodisi, kot sem že dejal na eni od preteklih sej, to velja tudi recimo za nekoga, ki bi se šel eventualno boriti v Doneck ali Lugansk, recimo, na stran proruskih upornikov, vemo, da tudi želijo zrušiti ustavni red neke države, Ukrajine, čeprav tam gre za “hudo” zrušiti ustavni red, če lahko tako rečem, ker vemo kaj se tam dogaja.
Pretekli teden je bila tudi sklicana seja skupnih odbor za pravosodje in pa za notranje zadeve. Veseli me, da smo tam dobili zagotovila ministrice za notranje zadeve in državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje, da se pripravljajo tudi drugi predlogi oziroma kot nek paket teh protiterorističnih ukrepov, predvsem v smislu potnih listin, administrativnih zadev, sprememb zakona o kazenskem postopku. Zagotovo so tudi te zadeve pomembne. Prav tako naj bi maja Evropski svet sprejel neko skupno zakonodajo, ki bi jo potem implementirale države članice EU v svojo zakonodajo. Kljub temu pa, kot sem že dejal, je Vlada na nek način mnenja, da zakonika ne potrebujemo. V Slovenski demokratski stranki smo drugačnega mnenja. Zaradi tega tudi predlagamo te spremembe, ki jih bomo podprli.