Žan Mahnič: Pod vlado Mira Cerarja se je kadrovski primanjkljaj Slovenske vojske povečal za en bataljon

Poslanke in poslanci danes nadaljujejo z izredno sejo Državnega zbora, na kateri obravnavajo priporočilo poslanskih skupin SDS in NSi v zvezi s stanjem v Slovenski vojski. V imenu predlagatelja je stališče podal poslanec Žan Mahnič.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

ŽAN MAHNIČ: Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane kolegice poslanke in poslanci, ministrica, spoštovani načelnik general Alan Geder. Leta 2010 je tednik Mladina pričel s peticijo »Ukinimo Slovensko vojsko«. In lahko bi rekli, da je s to peticijo tednik začrtal obrambno politiko strank, ki so vodile obrambno področje pod levimi vladami. Dosledno sledenje temu načrtu je pripeljalo do tega, da je lahko 14 dni nazaj odgovorni urednik Mladine Gregor Repovž dejal, da sedaj, glede na to, kakšno je stanje, Slovenske vojske ne potrebujemo, da je Slovenija majhna država, ki vojske ne potrebuje. Skratka, skrbno izdelan načrt, ki se je pričel januarja leta 2010, glavni urednik pa je s temi besedami potrdil veljavo, da teče uspešno naprej oziroma da je v svoji zaključni fazi.

Da je temu res tako, pričajo številke, ki so same po sebi najbolj zgovorne. Katerikoli strateški dokument, ki sta ga sprejela vlada in se je kasneje Državni zbor z njim seznanil ali pa ga je celo potrdil – govorim o Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti, o obrambni strategiji Republike Slovenije, dolgoročnem načrtu opremljanja in razvoja Slovenske vojske do leta 2025, srednjeročnem obrambnem programu Republike Slovenije 2016–2020 –, povsod je eden od glavnih poudarkov na kadrih, kadrih, ki morajo biti kompetentni, kvalitetni, dobro usposobljeni, predvsem pa, kot pravi obrambna strategija, primerno številčni. In kakšni so kadri, ki so primerno številčni, jasno začrta strategija dolgoročnega opremljanja in razvoja Slovenske vojske.

Potrebujemo 8.000 pripadnikov poklicne sestave in 2.000 pripadnikov pogodbene rezerve. Skratka, to je številka, ki je potrebna, da Slovenska vojska lahko izvaja vse naloge, ki jih zadaja Zakon o obrambi. Kakšno pa je stanje danes? Od 8.000 vojakov, kolikor bi jih morali imeti stalne sestave, je na dan 1. marec številka 6.761. In od 2.000 pripadnikov pogodbene rezerve je na dan 1. marec številka 956. Vsaj kar se tiče rezerve, bomo v kratkem videli, koliko rezerve dejansko sploh imamo, ne samo na papirju, ampak kakšen bo odziv na vpoklic, ki ga pripravlja Generalštab Slovenske vojske.

In eden od razlogov, zakaj je stanje takšno, je to, da je večji odhod vojakov kot prihod. Pod to vlado se je kadrovski primanjkljaj Slovenske vojske povečal za en bataljon. Približno ena četa vojakov letno odide iz Slovenske vojske zaradi plač, zaradi neustrezne kadrovske, predvsem karierne politike, zaradi neustrezne opreme, zaradi tega, ker ni motivacije, ker ni čutiti neke želje po izboljšanju stanja in po napredku. In tukaj se strinjam z vrhovnim poveljnikom obrambnih sil. Vojska je smiselna, če je delujoča. Gospe in gospodje, mi že štiri leta nimamo delujoče vojske.

Kdor je danes ob 12. ure dalje spremljal novinarsko konferenco generala Alana Gederja, ta je lahko videl, kakšno je realno stanje. In kot je dejal general, zaradi kadrovskega primanjkljaja in zaradi tega, ker se ta kadrovski primanjkljaj ob stanju, kakršen je danes, govorim pa o plačah, beneficijah in ostalih stvareh, ki jih imajo vojaki po trenutno veljavni zakonodaji, zakonskih, podzakonskih in drugih aktih v naslednjih dveh letih ne bo izboljšalo število, kar pa pomeni, da Slovenska vojska ne bo mogla opravljati niti svojih primarnih nalog.

Primarna naloga Slovenske vojske ena in edina, za katero je vojska tudi ustanovljena, jo imamo, jo financiramo, jo potrebujemo, pa je izvajanje oboroženega boja v primeru napada na državo sami ali skupaj z zavezniki. In še posebej pomemben del stavka je »skupaj z zavezniki«. Slovenija je v zavezništvu Zveze Nato. Sedaj se priključujemo tudi Pescu. In tisto, kar se pričakuje od nas, je izpolnjevanje zavez. Ne moremo pričakovati samo beneficij, ne moremo pričakovati samo ugodnosti, nič pa za to ne bi dali. In tukaj je, seveda, dobra priložnost za populiste, da rečejo, dve srednji bataljonski skupini kupujemo za Zvezo Nato. Ne, ni res, gospe in gospodje. Dve srednji bataljonski bojni skupini kupujemo, ker je Generalštab Slovenske vojske na podlagi strokovno utemeljenih odločitev odločil, da dve srednji bataljonski bojni skupini potrebujemo za potrebe nacionalne obrambe Republike Slovenije. In 1.200.000.000 evrov za dve srednji bataljonski bojni skupini je znesek, ki ga bo Slovenija dala v desetih letih.

Sedaj pa poglejmo, kaj piše v zakonu za izvajanje temeljnih razvojnih programov v Slovenski vojski, ki je bil sprejet v času prve Janševe vlade leta 2006. »Za izvajanje temeljnih razvojnih programov v letih 2008 do 2015 iz prejšnjega člena bo Republika Slovenija zagotovila v proračunu Republike Slovenije skupno do 710 milijonov evrov.« In potem v naslednjem odstavku piše, da obseg ne sme presegati 105 milijonov evrov na leto. Skratka, to, kar je danes predstavil predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor, da potrebujemo zakon, ki bo določil financiranje nacionalne varnosti, konkretneje lahko rečemo tudi Slovenske vojske, smo v preteklosti že imeli. In predsednik ni odkril tople vode s tem, kar je danes povedal. To sem jaz omenil že v lanskem letu. In tudi ministrica je govorila, da bi potrebovali nek stalni vir financiranja.

Ampak pogrešali smo, žal, nikoli ne ona ne Ministrstvo za finance nista prišla z zakonom, ki bi besedam dal tudi neko veljavo v praksi. In dokler ne bomo sprejeli takšnega zakona je vse skupaj nesmiselno, kajti vsaka vlada lahko, seveda, kreira obrambno politiko po svoje. Je pa varnost in znotraj nje tudi obrambni sistem zagotovo stvar, za katero se moramo strinjati, da je nadstrankarska in da je v interesu vsakega posameznega državljana.

Vozni park je popolnjen 60 %. Enote Slovenske vojske so popolnjene 60 %. Glavna oprema, lahko govorimo o tankih, lahko govorimo o helikopterjih, življenjska doba jim poteče v roku dveh, treh let. Se pravi, ne samo da imamo nedelujočo vojsko, ampak da tudi ni videti nobenih signalov, da bi se stanje lahko izboljšalo.

Kakšna je rešitev? Zagotovo je ena od rešitev, ki bi jo bilo potrebno takoj narediti, to, kar smo v Slovenski demokratski stranki in Novi Sloveniji predlagali v priporočilu vladi, da se Slovensko vojsko izvzame iz enotnega plačnega sistema. Za Slovensko vojsko ne morajo veljati isti predpisi, isti zakoni, kot veljajo za javne uslužbence. Ne moremo mi naložiti na rame poveljniku polka, poveljniku čete, poveljniku voda, da vojaka prosi, da ne uveljavlja člena zakona, po katerem lahko stane doma zaradi majhnega otroka. Ne moremo, gospe in gospodje, ker s tem delamo vojsko neučinkovito. Poveljniki se s takšnimi stvarmi ne morejo in tudi ne smejo ukvarjati.

Je pa za odvzem nekaterih pravic pripadnikom in pripadnicam Slovenske vojske, kot jih imajo ostali državljani, potrebno to ustrezno finančno nadomestiti in tudi na tem področju ne odkrivamo tople vode, ampak predlagamo, da se naredi to, kar delajo tuje države in tukaj podpiram idejo generala Gedera, ki je dejal, plača vojaka bi se morala začeti pri povprečni bruto plači, kot velja v Republiki Sloveniji. To naj bo izhodišče, izhodišče za današnjo razpravo naj bodo naša priporočila, izhodišče za razpravo naj bodo besede, ki jih je izrekel v svojem mnenju predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor, in izhodišča naj bodo besede in konkretni predlogi, ki jih je na današnji novinarski konferenci izrekel načelni Generalštaba Slovenske vojske general Alan Geder.