Žan Mahnič: Po 25 letih je treba v celoti razjasniti vprašanja glede razorožitve TO

Poslanec SDS Žan Mahnič je na današnji novinarski konferenci spregovoril o predlogu za sklic nujne seje odbora za obrambo, na kateri bi obravnavali odgovornost predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana in drugih pri razoroževanju Teritorialne obrambe leta 1990 s predlogom za ustanovitev preiskovalne komisije.

»Kot veste, smo pred 25 leti na današnji dan doživeli  drugi dan vojne za Slovenijo, vojne s katero je bilo potrebno zavarovati plebiscitarno odločitev slovenskega naroda, sprejeto na plebiscitu 23. decembra 1990, ko so Slovenke in Slovenci jasno in glasno povedali, da ne želijo več enopartijskega sistema, da ne želijo več planske ekonomije, da si ne želijo več povezovanja v okviru južno-slovanskih narodov, ampak da se želijo svobodno odločati o tem, s katerimi narodi se bomo povezovali in da si želimo živeti in se opredeljevati skladno z našimi kulturnimi, verskimi zgodovinskimi načeli in običaji,« je uvodno dejal Mahnič. Nato je nadaljeval, da je po tem, ko so bile v Sloveniji izvedene prve večstrankarske volitve in ko je Demosova vlada prevzela oblast, je bilo jasno, da bo Demos naredil vse, da bi izpeljal svojo glavno točko programa, to je osamosvojitev Slovenije. »V dneh od 15. do 19. maja 1990 pa je potekala razorožitev takratne Teritorialne obrambe (TO), ki se je zgodila zato, da Slovenke in Slovenci ne bi mogli z orožjem zavarovati te odločitve, v kolikor bi prišlo do uresničitve te točke Demosovega programa, ki je bila izglasovana na plebiscitu.«

Poslanec Mahnič je pojasnil, da je Slovenija v letu 1990 razpolagala z orožjem za 100.000 ljudi, po celi Sloveniji pa je bilo po ukazu odvzetega 80% orožja Teritorialne obrambe. »Takratno predsedstvo, glede na to, da ni bilo vlade, ni storilo nič, da  bi preklicalo  ukaz o razoroževanju TO, za kar bi moral poskrbet takratni predsednik predsedstva Milan Kučan, ki se je kasneje sprenevedal, da za to ni vedel,« je pojasnil Mahnič. Dodal je, da »da dokumenti, ki obstajajo in ki bodo tudi priloženi zahtevi za sklic seje, jasno dokazujejo, da so vsi občinski štabi, predsedstvo in predsednika Kučana obveščali že od 15. maja 1990 naprej, da poteka razoroževanje TO in da je bil Kučan z ukazom generala Hočevarja o razorožitvi 15. maja tudi seznanjen.« Mahnič je ob tem tudi povedal, da Kučan kljub vedenju »ni preklical ukaza o razorožitvi niti ni naročil občinskim štabom, naj orožja ne predajo, vse dokler ni 17. maja dolžnosti prevzela Demosova vlada. Ko so častniki TO z vseh strani pritiskali na predsedstvo z zahtevami, da se zaustavi razoroževanje, se je to zgodilo 18. maja, pa še to na način, da se je s tem zavlačevalo,« je pojasnil poslanec SDS.

Ob tem je dejal, da smo v SDS mnenja, da je treba po 25 letih »tem zadevam priti do dna, sploh zaradi besed Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki so junija dejali, da naj do razorožitve sploh ne bi prišlo. Menimo, da je po 25 letih dovolj sprenevedanja in da je čas, da se to razišče,« je bil jasen poslanec SDS Žan Mahnič.

Dejal je še, da bo poslanska skupina SDS za obravnavo na seji odbora za obrambo predlagala tri sklepe, in sicer:

1. Odbor za obrambo na podlagi nespornih zgodovinskih dejstev ugotavlja, da je bila Manevrska struktura narodne zaščite sodobna, organizirana in izključno slovenska oborožena sila, katere glavni namen je bil preprečiti posledice razorožitve Teritorialne obrambe Republike Slovenije in zagotoviti varnost ljudi v procesu osamosvajanja Slovenije.

2. Odbor za obrambo ocenjuje, da je bila (samo)razorožitev TO najnevarnejši poskus preprečitve osamosvojitve Slovenije in daje priznanje vsem, ki so se nezakonitemu ukazu pogumno uprli.

3. Odbor za obrambo predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da ustanovi preiskovalno komisijo o ugotavljanju odgovornosti bivšega predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana in drugih nosilcev funkcij za razorožitev Teritorialne obrambe v maju leta 1990.

»V 25 letih je čas, da stvari razčistimo. Preiskovalna komisija ima možnost, da vse stranke dokažemo, da mislimo resno s tem, ko želimo, da je narod enoten in da se ne razhajamo na nekaterih točkah naše novejše zgodovine in da se ugotovi, kdo je bil za kaj odgovoren v tistih časih,«je menil poslanec Mahnič. »Vemo, da se gospod Kučan ne udeležuje sej odbora za obrambo, niti drugih sej, na preiskovalno komisijo, pa posameznik mora priti, sicer se lahko odredi njegova prisilna privedba. V kolikor bo predlog za ustanovitev preiskovalne komisije podprt, bodo vsi takrat vpleteni imeli možnost, da se stvari o takratnih dogodkih razjasnijo in da se zaključi to poglavje naše zgodovine,« je zaključil Žan Mahnič.

Na novinarsko vprašanje o tem, če smo v poslanski skupini SDS že zbirali podpise za odreditev parlamentarne preiskave, je poslanec odvrnil, da odreditev preiskovalne komisije lahko zahteva 30 poslank in poslancev, kar pomeni, da se v takšnem primeru komisija mora ustanoviti, lahko pa se ustanovitev predlaga kot točka dnevnega reda na seji Državnega zbora in potem Državni zbor o tem glasuje. »V SDS se o tem z drugimi strankami še nismo pogovarjali, zato pa bomo sklicali sejo odbora za obrambo, na katero smo vabili tudi Milana Kučana, da se že na tem odboru pogovorimo in nato sprejmemo sklep, da se preiskovalna komisija ustanovi. V kolikor bo to potrjeno, je odbor za obrambo predlagatelj točke dnevnega reda na seji Državnega zbora,« je povedal Mahnič. Dodal je, da se na ta način želi tudi preveriti, »ali drži, da se nihče ne boji položiti računov za tisto obdobje, da je vest vseh čista in ali so besede, ki jih takratni odgovorni danes prodajajo, resnične ali ne. Če je interes, da se to poglavje res zaključi, verjamem, da bodo poslanke in poslanci enotno glasovali, da se to ustanovi. V kolikor ne, se bomo še pogovorili, kako naprej in če bo tako, potem to, kar govorimo, drži, torej da takratni odgovorni niso želeli preprečiti razorožitve TO in da se na ta način izogibajo odgovornostim oziroma ne želijo dati odgovorov na vprašanja javnosti.«

V priponki je dostopna celotna zahteva.