Žan Mahnič: “Nič o Sloveniji brez mladih.”

V nadaljevanju objavljamo pogovor z Žanom Mahničem, novoizvoljenim poslancem SDS. Žan Mahnič se je rodil 12. 1. 1990 v Kranju. Po končani osnovni šoli v Gorenji vasi se je vpisal na gimnazijo v Škofji Loki, kjer je bil v 4. letniku član dijaške šolske skupnosti. Medtem je obiskoval tudi glasbeno šolo v Škofji Loki, kjer se je učil igrati klavir in orgle. Po uspešno opravljeni maturi na škofjeloški gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje dodiplomski študij obramboslovja. V 2. letniku je bil član Študentskega sveta FDV. V času šolanja je preko študentskega dela spoznaval delo v gospodarstvu. Med poletnimi počitnicami je študentsko delo opravljal predvsem v lokalnem podjetju Marmor Hotavlje, bodisi v proizvodnji bodisi v pripravi dela. Z delom v proizvodnji se je seznanil tudi v škofjeloškem podjetju EGP. Prav tako je preko študentskega dela pridobival izkušnje na področju anketiranja in direktne prodaje. Bogate izkušnje na področju tehnologije in dela z ljudmi si je pridobil z delom v klicnem centru v podjetju T-2. Aktiven član SDS je postal takoj po včlanitvi leta 2008. Leta 2009 je bil prvič izvoljen v Izvršilni odbor Slovenske demokratske mladine, kjer od leta 2013 opravlja funkcijo podpredsednika, v Strokovnem svetu SDS pa je podpredsednik odbora za obrambo. Od leta 2010 je član občinskega sveta občine Gorenja vas – Poljane. Je član odbora za šolstvo, kulturo in šport, odbora za kmetijstvo in gozdarstvo ter komisije za šport.  V prostem času bere knjige, poje v pevskih zborih, igra orgle in kolesari.

Ste najmlajši novoizvoljeni in drugi najmlajši poslanec tokratnega sklica parlamenta. Menite, da bo vaša mladost prednost (mladostni entuziazem) ali ovira (očitki o neizkušenosti) pri delu poslanca?
Mladost je vsekakor prednost zaradi inovativnosti, svežih idej in drugačnega pristopa do politike ter opozarjanja na določene teme, ki se tičejo predvsem mladih in jih starejši politiki morda ne obravnavajo tako intenzivno. Kar se tiče neizkušenosti, verjamem, da si bom s trdim delom, kakršnega sem navajen, izkušnje pridobil. Moja prednost pa je v tem, da znam prisluhniti in v primeru, kadar česa ne vem, vprašati za nasvet. V tem primeru starejše, bolj izkušene kolege poslance.

Čemu pripisujete tako dober osebni volilni rezultat na volitvah?
Predvsem temu, da je stranka stalno prisotna in aktivna na terenu, tudi takrat, ko ni volitev – volilna kampanja se resnično dela 4 leta. Na tem mestu bi se rad zahvalil za podporo tudi županu občine Gorenja vas – Poljane Milanu Čadežu in nekdanji poslanki Ireni Tavčar. Ne gre pa pozabiti tudi na vso pomoč, ki so mi jo nudili vsi trije občinski odbori SDS – Gorenja vas – Poljane, Železniki in Žiri. Menim, da je tak rezultat tudi posledica tega, da sem bil v času volilne kampanje vseskozi prisoten na terenu, na stojnicah spoznaval ljudi, obiskoval podjetja in se seznanil z njihovimi težavami in predlogi ter tudi izvajal kampanjo od vrat do vrat.

Ali menite, da so mladi dovolj politično aktivni ali je med njimi mogoče zaznati neke vrste politično apatijo?
Med mladimi je prisotna politična apatija, predvsem kar se tiče njihove aktivne politične participacije. Sicer pa se mladi zavedajo problemov, ki jih ima družba in se o njih tudi pogovarjajo.  SDS je problem politične participacije mladih dobro znan, zato je bilo kar 9 kandidatov za poslance na tokratnih predčasnih državnozborskih volitvah mlajših od 30 let, dva od teh sva bila izvoljena. Na nama je, da preko svojega dela mladim vrneva zaupanje v politiko, da bodo imeli občutek, da jih nekdo zastopa. Verjamem, da bo najina funkcija pozitivno vplivala na to, da se bo kdo od mladih začel aktivneje zanimati za politiko in da bo morebiti začel celo bolj aktivno sodelovati. Vsekakor želim kot poslanec spodbuditi politično participacijo med mladimi.

Kako bi sicer ocenili mladinsko politiko v Sloveniji?
Mladi smo zelo hvaležna tema, ko je potrebno kaj obljubiti. Žal pa se od tega potem premalo implementira v praksi. Poleg ostalih pomembnih področij, glavna tri področja pri mladinski politiki osebno vidim v izobraževanju, zaposlovanju in stanovanjski problematiki.

Kar se tiče izobraževanja, pogrešam bolj intenzivno karierno orientacijo skozi celoten proces izobraževanja. Prav tako bi morala obstajati večja interakcija med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom. To pomeni prisotnost praktičnega usposabljanja pri vseh izobraževanjih, kar je v preteklem mandatu že predlagala SDS z dualnim sistemom.
Kar se tiče področje zaposlovanja, je problem v tem, da mladi prepozno vstopajo na trg delovne sile, pri tem pa se soočajo tudi s težavami, začenši s tem, da morajo pogost sprejeti negotova in neustrezna delovna mesta, zaradi česar trpi tudi proces osamosvajanja mladih. Vse našteto spodbuja beg možganov. Država vloži na deset tisoče evrov v izobraževanje posameznika, potem pa ta odide v tujino. SDS je ta problem znan in kot enega od ukrepov za njegovo odpravo, je predlagala pravico do plačanega pripravništva za mlade.Velik problem je tudi stanovanjska problematika. Odhod iz »mama hotela« je ključno za osamosvajanje, žal pa so stanovanja mladim finančno težko dostopna. Tu bi morale biti stimulacije, v obliki na primer ustrezne davčne politike za prvi nakup stanovanja. Študentom bi bilo treba omogočiti bivanje v času študija po ceni, ki si jo lahko privoščijo. SDS je to zaznala, saj bi državna stanovanja dali na trg in jih prodali, pri tem pa omogočili nakup prvega stanovanja pod ugodnimi pogoji. Kot eno od rešitev vidim tudi možnost, da se v primeru najema stanovanja, kupnina potem že šteje v odkupno ceno.

Kako boste v parlamentu uresničevali vaš moto – nič o Sloveniji brez mladih?
S tem, da bom aktivno sodeloval v parlamentarnem postopku, predvsem na tistih področjih, ki se tičejo mladih. Pomembno se mi zdi, da mladi povemo svoje mnenje tudi o stvareh, ki ne zadevajo neposredno mladinske problematike. Navsezadnje smo mladi tisti, ki bomo v prihodnosti upravljali s to državo in zato mislim, da je edino primerno, da že sedaj povemo svoje mnenje o aktualni politiki.

Katera področja oziroma delovna telesa vas zanimajo?
Članstva v delovnih telesih si še nismo razdelili. Vsekakor so moja prioriteta mladi in podeželje, kjer bom v parlamentu predvsem glas Poljanske in Selške doline. Prav tako pa me zanima področje obrambe, saj trenutno zaključujem študij obramboslovja.

Kakšna je vaša ocena trenutne politične situacije?
Situacija je vsekakor negotova. Trenutno se oblikuje koalicija okrog največje parlamentarne stranke, ki nima programa, kar vidimo tudi po tem, da so majhne stranke – bodoče koalicijske partnerice- tiste, ki so na pogovorih z  najverjetnejšim mandatarjem predlagale svoje programe oziroma svoje videnje vodenja Slovenije, s strani največje parlamentarne stranke, pa o programu ni bilo slišati nič. To se mi zdi neresno. Kakšen bo odnos bodoče vlade do politične pluralnosti in kako upoštevajo voljo volivk in volivcev, pa dokazuje dejstvo, da edino SDS niso povabili na koalicijske pogovore.

Preko študentskega dela ste spoznavali tudi težave v gospodarstvu. Kaj menite, bi bilo potrebno v Sloveniji storiti, da bi gospodarska kriza minila?
Predvsem bi bilo treba prisluhniti gospodarstvenikom, ki imajo konkretne predloge za izhod iz krize, žal pa le-ti pogosto naletijo na gluha ušesa. Ko sem v času volilne kampanje obiskoval uspešna podjetja v Poljanski in Selški dolini, ki so lahko za zgled celotni državi, so si bili enotni v tem, da so pri nas davki previsoki, da imamo previsoko obremenitev plač, ustvarjalnost in inovativnost gospodarstvenikov pa dušijo administrativne omejitve, ki jih predstavlja razbohotena slovenska birokracija.

V prostem času radi berete. Katero knjigo bi priporočili bralcem naše spletne strani in zakaj vas je tako navdušila?
Bralcem spletne strani priporočam v branje knjigo A. F. Hayeka – Pot v hlapčevstvo. V njej je v celoti demantiran socializem, zaradi katerega imamo v Sloveniji še danes velike težave. To je definitivno knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak.