Omrežjem globoke države in njihovim produktom obliki političnih strank je interesu, da gremo na predčasne volitve oz. da če se že oblikuje nova vlada do volitev, to ni vlada, ki bi jo vodila SDS.
Vabljeni k branju intervjuja s podpredsednikom Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) Žanom Mahničem, ki je bil objavljen v Tedniku demokracija 27. februarja letos.
DEMOKRACIJA: Gospod Mahnič, prejšnji torek popoldne ste trije člani parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb obiskali sedež Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Zakaj ste se odločili za pregled? Če prav razumem, zaradi pisanja spletnega portala Požareport, ki je razkril, naj bi policija po naročilu Damiija Čmčeca, državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade v odstopu Marjan Šarca, nezakonito zbirala informacije o določenih politikih in njihovih družinskih članih ...
MAHNIČ: Na vsako poročanje medijev se v KNOVS ne moremo odzvati z nadzorom služb, za katere smo po zakonu o parlamentarnem nadzoru pristojni. Na komisijo dobimo tudi različne anonimne prijave, o katerih se sproti odločamo, kako jih bomo obravnavali, predvsem glede na vsebino in to, ali se je nekdo podpisal in ali so v pismu izpostavljena konkretna imena. V primeru obiska kriminalistične policije in NPU se je zgodba odvijala že dlje časa. Vse od nastopa vlade Marjana Šarca je bila nervoza zlasti v koalicijskih vrstah, češ da jih premier prek svojega državnega sekretarja za nacionalno varnost Damirja Črnčeca nadzoruje in jim odpira afere, zaradi katerih so odstopali ministri, strankam koalicije, z izjemo LMŠ, pa je padala podpora. V javnosti so se pojavljale tudi slike nekaterih ministrov in njihovega premoženja, kijih zagotovo niso posneli amaterji. Na takšne sporne prakse in sum, da se za politiki vohuni, je javno opozoril tudi Dejan Židan in pozval k preiskavi. Članek Bojana Požarja je bil samo pika na i vsemu, kar se je v zvezi pred tem dogajalo, saj so v javnost prvič prišla imena tistih, ki naj bi to počeli. Na KNOVS je tako bilo, da preveri, ali to drži. Ob tem naj spomnim, da je KNOVS opravila tudi nadzor na Sovi, ko je spletni portal Požareport poročal, da so tam zaposlili znanko predsednika vlade. Pri nadzoru se je izkazalo, da je tam res zaposlena.
DEMOKRACIJA: K parlamentarnemu nadzoru NPU vas je torej napeljal tudi poziv predsednika državnega zbora in SD Dejana Židana, ki je o tem sumu govoril konec januarja v oddaji Tarča na TV Slovenija in zahteval, da se to razišče ...
MAHNIČ: Kot sem dejal, je bil to eden glavnih razlogov, da smo, potem ko smo imeli nekaj bolj oprijemljivega konkretna imena posameznikov, sledili pozivu Dejana Židana in ta nadzor tudi opravili.
DEMOKRACIJA: Se pravi, da gre za vrsto indicev, informacij, ki kažejo na to, da se nekaj dogaja, se je dogajalo, da se dela nekaj nezakonitega, vse z namenom diskreditacije političnih nasprotnikov?
MAHNIČ: Omrežjem globoke države in njihovim produktom v obliki političnih strank je v interesu, da gremo na predčasne volitve oz. da če se že oblikuje nova vlada do volitev, to ni vlada, ki bi jo vodila SDS. Ker so stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS resno pristopile h koalicijskim pogovorom, je v globoki državi nastala panika v smislu, da morajo storiti vse, da do vlade, ki bi jo vodil Janez Janša, ne pride. Da bi to preprečili, pa morajo na svojo stran pridobiti poslance strank, ki bi oblikovale novo koalicijo. Najlaže se to naredi bodisi z bonitetami, tudi v finančnem smislu, bodisi z grožnjami, kaj vse se bo posameznemu poslancu zgodilo, če bo podprl vlado Janeza Janše. Tukaj so za strašenje zelo priročne policijske evidence o posamezniku in njegovih »grehih« iz preteklosti, v smislu »ali boš izstopil iz stranke in ne boš podprl Janeza Janše za mandatarja ali pa bomo v medijih objavili, da si lansko leto vozil pijan in te je ustavila policija«.
DEMOKRACIJA: Očitno gre za dobro koordinirano akcijo...
MAHNIČ: Z nadzorom smo jim jo očitno preprečili, zato je bil na KNOVS in tudi name osebno organiziran takšen medijski pogrom. Če bi dejansko od katerega od poslancev sedaj dali kaj v medije, bi samo pritrdili KNOVS, da smo imeli prav in da se obveščevalno-varnostne službe zlorabljajo v politične namene.
DEMOKRACIJA: Namen vsega tega pa naj bi bilo po vaše preprečiti, da bi prišlo do oblikovanja koalicije med SDS, SMC, NSi in DeSUS...
MAHNIČ: O tem sem trdno prepričan. Globoka država ne izbira metod in sredstev in policija je tukaj zelo priročna. Na tem mestu naj izrazim razočaranje nad generalno direktorico policije Tatjano Bobnar, ki se je postavila proti parlamentu in zaščitila rabote izvršilne veje oblasti. V nobeni demokratični državi se policija ne postavi proti izvoljenim poslancem zakonodajne veje oblasti, ampak naredi vse, da se stvari, ki se policiji očitajo - gre za sume hudih kršitev zakona - do potankosti raziščejo in posameznike, če se izkaže, da so kršili zakonodajo, tudi ustrezno sankcionira.
DEMOKRACIJA: Kako pa je potekal nadzor na NPU? Kje se je zataknilo?
MAHNIČ: Nadzor KNOVS je potekal zakonito na podlagi odredbe tako kot pri vseh prejšnjih nadzorih. Ker se je pojavil sum, naj bi določeni zaposleni na policiji nezakonito vpogledovali v osebne evidence politikov, smo zahtevali seznam tistih, ki so v zadnjih tednih morebiti opravili takšne vpoglede. Direktorica se s tem ni strinjala in nam je ta vpogled onemogočila. Dobili pa smo vpogled v odredbe o prikritih preiskovalnih ukrepih, kar pa je rutinska zadeva. Če bi direktorica želela ovreči sume o nezakonitostih, bi nam omogočila vpogled, prav tako pa bi nemudoma odredila izredni nadzor. Ker ni storila nič od tega, sumi o nezakonitostih ostajajo.
DEMOKRACIJA: Zakaj se vam zdi podatek, kdo vse od zaposlenih na policiji je vpogledoval v osebne mape oziroma evidence poslank in poslancev, tako pomemben? Na tiskovni konferenci ste tudi dejali, da ste želeli podatke o vpogledih za Zdravka Počivalška in Aleksandro Pivec ...
MAHNIČ: Običajno se pri vseh odmevnejših nadzorih zgodi, da stranke koalicije nadzor kritizirajo, opozicija pa ga zagovarja. Tokrat se to ni zgodilo. Vsi, z izjemo LMŠ, za katero sumimo, da je v te nečedne posle vpletena, so izrazili zaskrbljenost, če informacije držijo. Prav tako so rekli, da je treba zadevo raziskati. Stranka SAB je šla še korak dlje, saj je njen generalni sekretar izrazil prepričanje, da politikom sledijo. Poslanske skupine torej niso napadle KNOVS, ampak si želijo stvari priti do dna.
DEMOKRACIJA: Kako pa odgovarjate tistim, ki pravijo, da je bila zahteva KNOVS nezakonita, da ste želeli vpogled v aktualne »operativne zadeve«?
MAHNIČ: Kako je že rekla generalna direktorica policije Tatjana Bobnar? Da si tudi ona tako kot vsak državljan zakon razlaga po svoje.
DEMOKRACIJA: Se pravi, da gre za podobno nezakonito skrivanje podatkov kot v primeru Sove, kjer se je njen direktor Rajko Kozmelj na vse pretege upiral nadzoru KNOVS v primeru »lepe Nataše«?
MAHNIČ: V primeru N. H. smo šli na Sovo s predpostavko, da je bila na Sovi zaposlena zaradi osebnega poznanstva s premierjem na nezakonit način. To je na koncu ugotovil tudi inšpektorat za javni sektor, ki je, čeprav je pregledoval samo formalnopravni vidik njene zaposlitve, ugotovil, da je bila njena zaposlitev nezakonita, in če bi še vedno bila na tistem delovnem mestu, kamor so jo zaposlili na samem začetku, bi komisiji predlagali razveljavitev pogodbe. Ker so jo vmes prezaposlili na delovno mesto, kjer je ustrezala pogojem, pa je lahko obdržala službo. Ravno zato nam je direktor Sove Rajko Kozmelj nezakonito onemogočil vpogled v dokumente, ki bi razkrili vse o njeni zaposlitvi, saj smo po zakonu o parlamentarnem nadzoru nad obveščevalnimi in varnostnimi službami pristojni za vpogled v vse dokumente Sove, z izjemo tistih, ki bi lahko razkrili njene tajne sodelavce. Prepričan sem, da bi v primeru vpogleda v dokumente, ki se nanašajo na njeno zaposlitev, odkrili tudi to, da je bilo vse skupaj prirejeno in zrežirano z namenom, da se prijateljica predsednika vlade zaposli na Sovi.
DEMOKRACIJA: Je tudi zato preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Kangler in drugi sprejela sklep, da »pozove ministrstvo za notranje zadeve in organe v sestavi, da ji do 2 9.2.2020 posredujejo izpis vseh posegov in vpogledov v osebne evidence od 13.9.2018 dalje za vseh 90 poslancev, vse ministre v odstopu in za predsednika vlade v odstopu«?
MAHNIČ: Preiskovalna komisija je sklep sprejela zato, ker je v aktu o odredbi preiskovalne komisije pristojna za preiskovanje zlorab ne samo v primeru Franc Kangler, ampak tudi drugih. Policija bo tako morala dokumente, kijih ni želela izročiti KNOVS, izročiti parlamentarni preiskovalni komisiji, ki bo temeljito raziskala sum, da se je policija zlorabljala z namenom izsiljevanja in političnega pritiska na določene posameznike.
DEMOKRACIJA: Kako pa komentirate dejstvo, da se je sedaj končno javno oglasil tudi Damir Crnčec, ki mu je na začetku svojega mandata predsednik LMŠ in vlade Matjan Šarec prepovedal tvitanje oziroma javno oglašanje? Črnčec je SDS med drugim očital »mafijsko poslovanje« in da je Janša »politični dinozaver«, ki »ustvarja izredne razmere«, ter da se »KNOVS deluje kot politična policija iz starih časov«. Politični komentator Alem Maksuti je pred časom za nacionalno televizijo dejal, da besedam »političnega konvertita« ne prepisuje velike teže...
MAHNIČ: Pisanje in izjave Damirja Črnčeca nakazujejo njegovo veliko osebno stisko. Vlada je razpadla še pred sredino mandata, ravno v času, ko mu je z gradnjo njegovega osebnega gospodarsko-obveščevalnega omrežja odlično kazalo. Sedaj tega ne bo mogel dokončati.
DEMOKRACIJA: In še za konec. Zakaj je pomembno za Slovenijo, za slovensko parlamentarno demokracijo, da se te stvari razčistijo?
MAHNIČ: Zato, da se tisti, ki so to morda počeli, pripeljejo pred roko pravice in kot opomin vsem tistim, ki bi si to drznili početi v prihodnje.
Biografija Žan Mahnič prihaja iz Poljanske doline, rodil pa se je leta 1990 v Kranju. Po končani gimnaziji v Škofji Loki je vpisal študij obramboslovja na FDV, kjer po diplomi nadaljuje magistrski študij. Leta 2008 se je včlanil v SDS, leto kasneje pa je postal član izvršilnega odbora Slovenske demokratske mladine, kjer je od leta 2015 dalje predsednik. Leta 2014 je bil prvič izvoljen za poslanca, že pred tem je bil tudi član občinskega sveta občine Gorenja vas-Poljane. Med drugim je bil v prejšnjem mandatu predsednik odbora za obrambo. Na državnozborskih volitvah leta 2018 je bil znova izvoljen za poslanca, v državnem zboru ta čas tudi opravlja funkcijo podpredsednika komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Sicer pa je v strokovnem svetu SDS podpredsednik odbora za obrambo.
