Tatjano Bobnar pri njenem delu ženejo izključno sovraštvo, jeza in zamera do Slovenske demokratske stranke. To je njen modus operandi.
Na današnji izredni seji Državnega zbora poslanci obravnavajo interpelacijo zoper ministrico za notranje zadeve mag. Tatjano Bobnar, ki smo jo pripravili v Poslanski skupini SDS.
Stališče poslanske skupine je predstavil Žan Mahnič, v nadaljevanju objavljamo celoten magnetogram, ki ni avtoriziran.
ŽAN MAHNIČ: Hvala za besedo, podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi. Prejšnji teden sem se v Atenah udeležil zasedanja parlamentarne skupščine Zveze Nato in njenega pododbora oziroma odbora za Mediteran in Bližnji vzhod, in glavna tema v Atenah so bile ravno migracije. Ta odbor za Mediteran in Bližnji vzhod je tudi sprejel osnutek resolucije, ki ga bo potem skupščina sprejemala na svoji seji, redni jesenski v Madridu ta vikend, ravno na temo migracij. Migracij i stvari, ki nas v povezavi z migracijami tukaj še čakajo. Največ pozornosti smo namenili mejni regiji, se pravi, mediteransko območje in Bližnji vzhod oziroma Bližnji vzhod in severni del Afrike kot nek generator nestabilnosti in predvsem tudi generator migracij. Se pravi, ta mejna regija severna Afrika in Bližnji vzhod je problematična z vidika stabilnosti, z vidika generiranja nekih konfliktov, ne govorimo samo o migracijah, ampak o vsem tem, kar je nek skupni imenovalec na tem področju. Veliko je bilo govora tudi o Libiji, o nestabilnosti tam. Verjamem, da bo marsikdo rekel, ja, kdo je to nestabilnost povzročil. Ja, seveda smo jo tudi mi in posredovanje zaveznikov takrat, ko je Francija približno deset let nazaj Libijo tudi napadla, od takrat naprej neke oblasti, ki bi to državo recimo dala v neke tirnice, ki bi omogočali neko stabilnost in tudi drugačno varnostno situacijo, kot je trenutno ni, vemo pa, da se že leta in leta govori o vzpostavitvi neke vlade, ki bi bila operativna in s katero bi se dalo na tem področju tudi sodelovati.
Zanimivo je bilo to, da je belgijski poslanec v tem v tem osnutku tega poročila ta vikend v Madridu predlagal, da se v to resolucijo da tudi nek nov odstavek. Predlagal je približno takšno dikcijo, da morajo države članice Zveze Nato in tudi Evropske unije narediti vse, da bomo bolj učinkovito vračali tiste posameznike, ki jim je zavrnjena vloga za azil in kar je bilo zelo zanimivo, da je prišlo to s strani Belgije, da začnemo razmišljati in pa tudi uvesti eksternalizacijo azila. Se pravi, da kot eno od možnih rešitev uvedemo eksternalizacijo azila, da se že tam odloča in da se tam begunce, ker so sosednje države, tu pa migrante zadrži v teh državah, seveda pomeni to finančno pomoč, pomeni to neko res okrepljeno sodelovanje. Ampak jaz sem to zadevo podprl. Podprla jo je tudi Poljska, tudi nizozemski poslanec je to podprl. Žal pa veliko nasprotovanje Francije in Španije. In o tem smo govorili ravno po nagovoru grškega ministra za Sredozemlje oziroma za migracije, ki je dejal, da če ne bomo politiki, ki vendarle zagovarjamo neko zmerno pot, uredili tega problema migracij, to odpira vrata za populizem in za skrajnosti, tako na desni in na levi. Vsi so kimali, in Francozi so kimali, Španci so kimali, potem pa pride nek predlog za eksternalizacijo azila, kar ni nobena radikalnost, pa so proti. In to je ena od tistih potencialnih rešitev, ki se jo, verjamem, da tudi ta vlada še vedno, je še vedno ne sprejme oziroma nismo, niti ne vem če smo kdaj o tem govorili, bi me zanimalo mnenje ministrice, če bi prišlo do te debate o eksternalizaciji azila, kakšno bi bilo stališče Slovenije. Kajti s tem rešujemo tudi mnoga življenja, ne pošiljamo ljudi na nevarne poti čez Sredozemsko morje in čez druge naravne ovire, kjer izgubljajo življenja, ampak s finančnim vložkom, ki bi bil praktično verjetno tak, kot je sedaj za vse to, kar sedaj plačujemo, bi to zadevo tudi do neke mere zamejili. Lahko rečem, da trenutno imamo precejšnje napetosti med Grčijo in Turčijo.
Zdaj zadeva zna eskalirati predvsem v luči turških volitev, ki bodo naslednje leto. Predsedniku Erdoganu ne kaže najbolje. Ravno prej sem videl Europe elect anketo, mislim, da obema opozicijska kandidata jima kaže bolje kot Erdoganu. In dobro ga vsi poznamo in zna kakšno zadevo tudi inscenirati v luči potem volitev v Grčijo. To skrbi. Praktično vsak dan pa Turčija seveda krši z vojaškimi lovci njihov zračni prostor. In ravno to nas ne navdaja z optimizmom, da bi v prihodnje našli kakšen skupni jezik. Kljub temu pa, da lahko rečem, da smo v tem osnutku resolucije tudi s podporo Turčije dali noter amandma, da Turčija naredi vse, da ne omogoča transporta migrantov iz severne Afrike in Bližnjega vzhoda iz svojega ozemlja v Minsk in da se s tem prepreči beloruskemu diktatorju Lukašenku, da te migrante tudi izrablja kot neko hibridno orodje za rušenje zavezništva za rušenje Evropske unije. Kajti videli smo, kaj se je posebno čez poletje dogajalo, se pravi, Lukašenko je migrante zlorabljal, da jih je pošiljal na Poljsko, potem proti baltskim državam in tako naprej. Turčija je ta amandma podprla. Zdaj kakšna bo pa izvedba pa približno tudi vsi vemo.
In seveda smo govorili tudi veliko o trenutni politični situaciji, o sliki, predvsem v Italiji. Mislim, da smo imeli na temo migracij dober mesec nazaj ali pa dva, enkrat septembra, na predlog Slovenske demokratske stranke nujno sejo odbora, kjer sva s kolegom Grimsom opozorila na to, kaj se bo zgodilo v Italiji na parlamentarnih volitvah. In takrat sta dva kolega iz koalicije rekla, ja, kako pa vi to veste, kar nekaj že napovedujete, dajmo počakati te volitve. No, počakali smo te volitve, zgodilo se je točno to, kar smo govorili, da se bo. In videli smo, kaj se je zgodilo zdaj v zadnjih dveh tednih. Italija je tako že kot leta nazaj, ko je še bila vlada, v kateri je bila Liga in Matteo Salvini notranji minister, zaprla pristanišča za ladje nevladnih organizacij, ki migrantov, zanimivo, ne prestrezajo sredi morja ali proti italijanskim obalam, ampak jih dobesedno hodijo iskat na libijske obale in jih potem vozijo v Evropo. Italija je dejala, da tega ne bo več tolerirala in da te ladje ne bodo več imele vstopa v pristanišče. Tako je nekaj sto migrantov ostalo na teh ladjah in našla se je neka začasna rešitev, da so si nekatere države Evropske unije, mislim, da jih je bilo 9, te migrante porazdelile po kvotah, dve tretjini, tretjino jih je vzela Francija in je potem Francija v bistvu svoji vladi nevladnikov dovolila vpluti v svoje pristanišče, ampak vprašanje je, koliko časa bo temu še tako.
Tudi Francija ne bo tega stalno tolerirala, tudi Španija. Ko sem se pogovarjal s kolegico, pa je socialistka, tudi Španija ne bo na tak način odpirala vrat kot Italija in ko sva govorila z grškim obrambnim ministrom je dejal, da je velika verjetnost, ne sicer v takšnem obsegu kot leta 2015, ampak da se spet odpre balkanska migrantska pot sploh v luči nestabilnosti severne Afrike, Bližnjega vzhoda. V luči lahko tudi zaostrovanja potencialnega konflikta med Izraelom in Iranom. V luči zaostrovanja med Grčijo in Turčijo, predvsem pa tudi kot generator nestabilnosti vojna v Ukrajini, ruska agresija na Ukrajino. Poročilo, ki smo ga sprejeli, opozarja na vse te pasti. Opozarja na vse te nevarnosti predvsem pa poročilo ni neka vzpodbuda, da bi bili bližje kakršnikoli rešitvi na področju zakonitih, urejenih migracij, ki jih seveda podpiramo, zagovarjamo, v kolikor so zakonite, v kolikor gre za delovne vize in tako naprej, kot marsikdo to uporablja. Večina Slovencev, praktično vsak, ki gre v tujino, gre z vizo, gre z delovnim dovoljenjem pač v države, kjer je to potrebno.
Velik problem, ki ga imamo tudi v Sloveniji, da ne govorim o celotni Evropi, pa je, kje so vsi ljudje, ki jim je zavrnjena prošnja do pridobitve mednarodne zaščite oziroma azila. Belgija in Nizozemska sta opozorili na problem neučinkovitega in praktično onemogočenega vračanja v države izvora oziroma tam, od kjer so prišli vsi tisti, ki jim je pravica do azila zavrnjena. Poglej ga zlomka, kaj je dejal belgijski poslanec iz jedrne države. Je dejal: »Veste kaj? Gledam begunce, migrante, ki prihajajo v Belgijo iz te regije in iz Ukrajine. Sprejeli smo kar nekaj Ukrajincev, je rekel. Praktično samo ženske in otroci. Sprejeli smo tudi veliko migrantov iz držav severne Afrike in Bližnjega vzhoda, samo več ali manj vsi mladi moški. In kaj je tukaj narobe? In oni ostajajo, ja, Ukrajinci pa že hodijo nazaj.« Se pravi, Belgija, jedrna država in tudi Nizozemec se je z njim strinjal pa je član vladajoče koalicije. To, kar smo napovedali oziroma napoveduje to poročilo, jaz mislim, da bo to kar precej držalo, predvsem v tistem delu, da ni na vidiku neke enotne politične, učinkovite rešitve in da bodo vsi ti konflikti naprej samo še generirali to migracijsko situacijo.
Tisto, kar pa nas lahko in nas mora skrbeti pa so signali, ki jih v svet pošilja Slovenija, slovenska vlada v situaciji, ko se nam število ilegalnih prehodov meje dviguje v situaciji, ko zaradi političnih, ekonomskih, podnebnih razmer in vsega številni odhajajo iz držav, ki sem jih prej omenil. Sporočilo Slovenije je, podiramo tehnična sredstva, ograjo, žico, karkoli. Velikokrat ste v zadnjih 7 letih spremenili poimenovanje teh predmetov, če jim tako rečem. Slovenija to podira, kar pomeni, tukaj ste dobrodošli. Vemo, koga imamo na vzhodu, prav Madžarsko. Madžarsko, za katero vemo, kakšno ima politiko do migracij, do ilegalnih prehodov meje in tam se bo meja zapirala. Vemo, kakšno ima sedaj politiko Italija, tudi tam se bo slej ko prej kopenska meja začela zapirati, ko bodo videli, da ni dosti samo, da zaprejo pomorsko mejo, ampak da tudi na tem svojem vzhodnem delu začnejo zapirati. Ko sem bil še v kabinetu premierja, je tudi kdaj prišel klic s strani italijanskih oblasti, da dajmo že vendarle nekaj narediti, da se te stvari ustavijo.
In vemo, kako bo s Hrvaško, kajne – 1. januarja Schengen. Glejte, jaz dvomim, da se bodo Hrvatje na svoji meji tako trudili, kot so se v tem času, ko so jih, ko smo jih vsi opazovali, kako varujejo, kako so pripravljeni na schengensko bodočo mejo, ki jo bodo sedaj dobili. Se pravi, lahko računamo, da potem, ko se bo schengenska meja prestavila južneje s slovensko-hrvaške meje na hrvaško-bosansko, bo še več teh migracij iz Bosne, iz Srbije po tej balkanski poti. Mi pa seveda odstranjujemo vse te ovire, ministrica odstranjuje te ovire. Takrat, ko je bila v vodstvu policije, se jih je postavljalo, je nismo slišali, da bi bila takrat kaj proti, zdaj pač to mora zagovarjati. In zna se zgoditi, da bo ta zadeva še bolj okrepljena. Zna se zgoditi, da bo prihajalo do še večjih problemov. In kar se bo potem zgodilo pa je tisto, kar Avstrija zna in bo tudi naredila, se pravi, še učinkoviteje varovala in zaprla tudi svojo mejo. In če že takrat leta 2015, 2016 ne bi Nemčija sama dala signalov in skandinavske države, da jih bodo tako odprto, srčno sprejemali, bi Slovenija že takrat postala žep s 15.000 ljudmi na dan, kar bi pomenilo kolaps v Sloveniji. Ampak ne Nemčija ne skandinavske države niso več pripravljene tako širokosrčno migrantov sprejemati v svoje države, kar pomeni, da mora Slovenija narediti vse, da učinkovito zavaruje svojo južno mejo in da ustavi število migracij.
Kaj pa v bistvu Slovenija dela? Slovenija dela pa ravno nasprotno, imamo kadrovski problem v Policiji, ni interesa za varovanje južne meje, policisti, ki tam so, odhajajo. Tisti, ki so, recimo, v mejni policiji, tisti, ki so v rezervnem sestavu, se pritožujejo nad plačami, se pritožujejo nad pogoji dela, predvsem se pa pritožujejo nad usmeritvami s strani Ministrstva za notranje zadeve, kako ravnati v primeru ilegalnih migracij oziroma da te migrante dobijo. Glejte, kolegice in kolegi, Računsko sodišče je leta 2017 še v Cerarjevi vladi, Računsko sodišče, ne SDS ali pa kakšna druga stranka, ampak Računsko sodišče, ki ga je vodil Tomaž Vesel nima naše strankarske izkaznice, za koga drugega zdajle dela, ugotovil, da en migrant stane, potem ko je nameščen, državo 1.970 evrov na mesec. Zdaj pa, če pogledamo, da jih na vikend pride okrog 500, je to milijon evrov samo za teh 500. Glejte, lahko se smejite, ampak številko je zapisalo Računsko sodišče. In verjamem, da je glede na inflacijo in glede na to, da je v teh petih letih kar nekaj stvari šlo gor, ta številka zdaj že višja. Skratka, to se tiče direktno državnega proračuna. In to ste priznali tudi sami, ko ste v proračunu Ministrstva za notranje zadeve namenili 50 milijonov evrov več za migracije. Skratka, 50 milijonov evrov več za migracije je lahko samo v luči pričakovanja več ilegalnih migrantov.
In zanima me, koliko, gospa ministrica, če imate podatke, vsak mesec stanejo tisti, ki so tu nameščeni, tisti, ki so tukaj v postopkih, ker vse to plačujejo davkoplačevalke in davkoplačevalci, tako kot še marsikaj drugega, ampak zaradi neučinkovite politike varovanja naše južne meje, zaradi tega, ker je bilo vse, kar smo predlagali takrat tudi v Cerarjevi vladi, pa je takratna ministrica Vesna Györkös Žnidar podpirala, niti lastna stranka v celoti pa žal ne, da bi imeli na meji vstopne točke, da bi že dol lahko hitro odločali o azilu in pa potem učinkovito vračali, vse to je bilo zavrnjeno in sedaj je, kakor je. In verjamem, da se policistom, ki tako ponoči kot podnevi, tako v dežju kot vročini tekajo in lovijo te ilegalne migrante, to praktično ne da početi, ker je to v bistvu Sizifovo delo, ker jih tudi spuščajo naprej, oni rečejo, saj bomo šli naprej, ne bomo tukaj ostali, skratka smo spet nek transportni, to je neka transportna firma, ampak vprašanje, koliko časa bodo drugi še to gledali. Številke pa pač neusmiljeno rastejo …
Skratka, ta vlada je na napačen način zastavila obravnavo migracij, ministrica je na napačen način zastavila obravnavo migracij in zaradi tega danes v proračunu Republike Slovenije gre namesto za oskrbo starejših, namesto da bi dali za dolgotrajno oskrbo, sedaj je za ilegalne migrante. In zaradi tega menimo, da ministrica, ki tako obrne svoja stališča, svoja prepričanja samo zato, da dobi nek ministrski položaj, pač da ni primerna za ministrico za notranje zadeve. Zdaj, gospa prihaja iz policije, verjamem, da v svojem ministrovanju se v bistvu najbolj ukvarja ravno s Policijo. Zdaj, tista uredba je bila spremenjena, ampak Policija vemo, da se je predvsem v naši vladi takrat, zaradi tega smo tudi potem tisto uredbo spremenili, pritoževala o neoperativnosti, o nezainteresiranosti v kakšnih primerih tožilcev na nepotrebno čakanje in zaradi tega se je tudi potem uredilo tako, da mora tožilec pisno usmerjati, ne. Ker verjamem pa, da je to problem, ne za policijo, problem je za tožilstvo, problem je za tožilstvo, ker če je pisno usmerjanje, potem pomeni, da to tudi ostane in tožilčeva odgovornost se ve, kakšna je. Ampak seveda ste to spremenili zato, da ni nobene odgovornosti.
Kar se tiče samega Fotopuba, policija ni ravnala tako, kot bi morala. Marsikdo iz Policije je temu tudi pritrdil, da ob takšni aferi, da ob vseh pričevanjih deklet in vseh grozotah, ki so se tam s tistimi radiatorji dogajala, Policija ne naredi ne hišne preiskave ne nič, ta, ki je maltretiral punce, je celo rekel, »mene do zdaj ni noben nihče nič vprašal, nihče me ni obiskal«, še hvali se s tem ne in potem vidite, tam, mislim, da je bilo to na Tarči, tudi zgrožene odzive teh žrtev, ampak seveda policija nič. Le zakaj? Ja, verjetno so kakšni zanimivi tiči letali tam po Fotopubu in bi bilo neprimerno oziroma celo škandalozno, če bi kakšna imena prišla ven, kdo vse je tam bil. Vse so tudi primeri, ko Policija dobro opravi svoje delo. Na primer v primeru Janković Policija je dobro opravila svoje delo, preko prisluhov je ugotovila, da je župan glavnega mesta Janković službo pogojeval za seks, se pravi, da je od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za službo. Policija to ugotovila, dala naprej, nič ni bilo iz tega, zato ker je famozna tožilka Blanka Žgajner malo prepozno zadevo vložila, ne. Ampak tisti, ki vpijejo, kako je čas za ženske, kako je potrebno ženske dati na piedestal, Gibanje Svoboda pa tega Jankovića podpira za župana. A ni zanimivo? Se pravi, to je ta dvoličnost tudi ministrice in pa tudi stranke. Se pravi, spolnega izprijenca vi podpirate za kandidata za župana Ljubljane. Bravo. Po dejanjih jih bomo sodili, ne po njihovih besedah, ne.
Zdaj, kar se tiče ukrepanja Policije, tudi v drugih zadevah, recimo gospodarski kriminal, v teh pol leta praktično nismo zasledili nič. Policija tukaj šepa, gospodarskega kriminala se ne preiskuje. Nenazadnje tudi ves kriminal, ki se dogaja v Ljubljani, je znak, da se tukaj nič ne dogaja, ne. Vsi govorite, tudi ministrica stalno govori, kako se je metal solzivec po ulicah Ljubljane, kako je to policija počela narobe. Dajte povedati še kakšno drugo stvar. Zadnjič smo z Odborom za obrambo leteli s helikopterjem nazaj iz Cerkelj, smo leteli ravno nad Stožicami. Vse propada, vse je v razsulu, zaradi Stožic so ljudje delali samomore. No, kaj je tukaj Policija delala v vseh teh letih? Nič. Zopet vaš podpornik in vaš varovanec Janković seveda lahko dela, kar hoče, in v vseh teh letih je bila tudi Tatjana Bobnar takrat v vodstvu Policije in zato v Slovenski demokratski stranki menimo, da se pod to ministrico gospodarski kriminal ne bo uspešno preganjal.
V teh mesecih so se zgodile tudi številne zamenjave v Policiji, tako v samem vrhu kot tudi nižje. Zdaj, podpora, ki jo ima ta ministrica in tudi seveda vi, medijska, je neverjetna že samo, če pogledate recimo Pop TV oziroma 24ur.com, intervju z Lindavom, intervju z Antolovićem, intervju z Božičem. Nikoli ni bilo nobenega intervjuja, ne z Olajem, ne s Travnerjem, ne z Urbasom. Nikoli. Damjana Seme opravlja samo intervjuje s tistimi, ki so ji seveda v času naše vlade nosili informacije in jih zalagali, da je lahko potem predvsem ta medijska hiša Pro Plus dnevno tolkla po policiji, po ministru in po direktorju Olaju. Menja se vse po spisku, pošilja se jih v Tacen, ampak tudi vi, ki ste sedaj na položajih, ste, gospe in gospodje, zamenljivi. Tacen nima dovolj pisarn.
Veliko je bilo govora o protestih. Ministrica ne izpusti nobene priložnosti, da ne bi omenila, kako se je ravnalo v času protestov, kako se je ravnalo 5. oktobra. Vaši zavezniki Mark Rut, nizozemski premier, Emmanuel Macron, francoski predsednik, ste si kdaj pogledali, kako tam policija brutalno ravna v primeru protestov? Koliko solzivca se tam uporabi? Koliko slepih nabojev se tam uporabi? To jih tepejo, vsak, ki pride pod roko. Jaz nisem nikoli zasledil, da bi kakorkoli problematizirali, ne na Nizozemskem, ne v Franciji, kako policija brutalno ravna v primeru protestov. Poglejte si petkove shode tukaj, ki jih je policija usmerjala, pa kje kakšno položnico napisala, pa poglejte si vsak protest v Franciji ali pa na Nizozemskem, ki se vedno konča s solzivcem in pa spopadom med policijo in pa protestniki. A kdo to problematizira? Nihče. Tudi z vaše strani nisem slišal nikoli obsodbe policijskega nasilja v Franciji in na Nizozemskem, seveda zaradi tega ne, ker so vaši politični zavezniki tam ministri.
Zanimivo je, kako ministrica ne ukrepa in kako tolerira vzpostavljanje vzporednega mehanizma na področju varnostno obveščevalne dejavnosti. Govorimo o Milošu Miloviču. Nemalo prispevkov je že bilo, kako ta gospod, ki je prej delal za Čeferine, potem so se nekaj skregali zaradi enega denarja, zdaj pa je svetovalec za varnostno področje, neformalni, predsednika vlade dr. Roberta Goloba in znotraj CVZ se vzpostavlja neka paralelna struktura posameznikov, ki so bolj kot pod komando gospoda Omana pod komando gospoda Miloša Miloviča in nobenih problemov, vse to se brez problema tolerira. Tatjano Bobnar smo mi tam do nekje leta 2022 imeli za osebo, ki se spozna na policijsko delo, ki je svojo celotno kariero gradila na politiki, da Policija ravna tako kot mora, vendar pa je potem prišel nek trenutek, ko je pokleknila pred politiko, ki jo je tja tudi nastavila, predvsem pred nekdanjim državnim sekretarjem za nacionalno varnost, danes državnim sekretarjem v kabinetu ministra za obrambo. In seveda mi nismo videli možnosti sodelovanja s tako direktorico Policije, zato je takratni minister za notranje zadeve na prvi seji vlade predlagal, da se jo zamenja.
Zdaj je ministrica in seveda imamo v SDS problem, ker Tatjano Bobnar pri svojem delu ženejo izključno sovraštvo, jeza in zamera do SDS. To je njen modus operandi. In interpelacijo, ki smo jo predlagali, smo jo predlagali zaradi tega, ker ministrica ne ravna v skladu s svojo prisego, ker ministrica ravna tako, da ponovno skuša zlorabljati Policijo v ozke politične namene, predvsem pa dovoli, da se del Policije z njeno vednostjo ali brez njene vednosti skuša vzpostaviti za potencialne zlorabe. Delo ministrice v zadnje pol leta je samo to, kaj bo našla tam proti Hojsu, kaj bo našla tam proti Kanglerju in kaj bo našla tam proti Olaju. Se pravi, revizija na revizijo, seveda naj se vse pregleda, nihče nima nobenega problema, ampak ko delaš izključno kadrovske zamenjave in ko delaš izključno v sovraštvu, jezi, zameri, maščevalnosti do prejšnje garniture, potem imaš stanje na področju ilegalnih migracij takšno, kot imaš, potem imaš stanje na področju raziskanosti gospodarskega kriminala takšno, kot ga imaš, potem imaš stanje na področju raziskanosti spolnega nasilja nad ženskami takšno, kot ga imaš.
Skratka, zaradi vsega naštetega v Slovenski demokratski stranki menimo, da Tatjana Bobnar ni primerna za notranjo ministrico in v Slovenski demokratski stranki bomo tudi podprli sklep, da se Tatjano Bobnar s tega mesta razreši.
