Zalar očitno želi še večje sodne zaostanke
ponedeljek, 7. 12. 2009Ta člen (spremenjen v prejšnjem mandatu na predlog nekdanjega ministra dr. Šturma) sedaj govori o tem, da višja sodišča ne morejo posameznih zadev vračati prvostopnim sodiščem v ponovno odločanje. To seveda pomeni, da lahko prvostopno odločitev potrdijo, ali pa jo spremenijo, ne pa vrnejo v ponovno odločanje. To seveda pomeni bistveno hitrejše sodne postopke.
In prav to določilo pravosodni minister Zalar sedaj spreminja in vrača na staro stanje, torej, da bodo višja sodišča lahko ponovno vračala zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskim sodiščem. Posledice je seveda mogoče predvideti že sedaj. To pomeni daljše sodne zaostanke in posledično tudi višje odškodnine posameznikom zaradi sojenj v nerazumnih rokih, ki jih bodo plačali davkoplačevalci.
Zanimivi pa so razlogi za tak predlog ministra Zalarja, ki jih je članom odbora predstavil državni sekretar Boštjan Škrlec, in ki je dejal (magnetogram):
“Idealno bi bilo, če bi sodišča lahko na drugi stopnji vse razrešila. Žal pa je tako, da to v praksi ne funkcionira. Ta rešitev, ki jo imamo danes v Zakonu o prekrških je v bistvu edini primer postopkovni, v vseh postopkih v Republiki Slovenij, ko drugostopno sodišče ne more in sploh ne sme vračati zadeve v ponovno sojenje. Težava pa je v tem, da je naš ves sistem narejen v duhu in z razumevanjem, da v določenih izjemnih primerih se to vračanje omogoča. Zaradi tega pri uvedbi tega instituta, ki je bil uveden pred dobrim letom, zdaj v praksi vidimo, da prihaja do primerov, ki so zelo problematični. Takšnih primerov je še. Ena od neposrednih posledic zavedanj, da zadeva nikoli več ne bo prišla na prvo stopnjo je tudi ta, in na to opozarjajo sodišča, da se je bistveno poslabšala kvaliteta sodnih odločb in obrazložitev teh sodnih odločb. To pa je problem za pravno varnost države. In v interesu državljanov je, da se zadeva enkrat in za vselej odloči že po možnosti na prvi stopnji, da se računa po tihem da bo itak na koncu odločeno na drugi stopnji “.
Če uradniško pravni jezik Boštjana Škrleca spremenimo v bolj razumljivega, potem je jasno, da je povedal, da prvostopni sodniki pišejo slabe in slabo utemeljene sodbe vedoč, da bodo namesto njih odločili na višjih sodiščih.
S tovrstno trditvijo smo se poslanci SDS sicer strinjali, opozorili pa smo, da to ne more biti razlog za spremembe zakona. Menimo, da bi sodna veja oblasti morala aktivirati nadzorne mehanizme in sodnike, ki slabo opravljajo svoje delo, ustrezno sankcionirati. Poslanci SDS zakona zato nismo podprli.
dr. Vinko Gorenak
Poslanec SDS in predsednik Odbora za notranjo
politiko, javno upravo in pravosodje