Zakonodaja, ki ureja nadzor nad delovanjem bančnega sistema, je pomanjkljiva

Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek vložila predlog zakona  o dopolnitvi  zakona o bančništvu.

Poslanke in poslanci SDS poudarjajo, da odkar je Slovenija samostojna država, je bila izvedena že druga sanacija slovenskega bančnega sistema, ki je davkoplačevalce stala več kot 5 milijard evrov. Dejstva oziroma vzroki, ki so privedli do druge sanacije slovenskega bančnega sistema, kažejo med drugim tudi na to, da je zakonodaja, ki ureja nadzor nad delovanjem bančnega sistema, pomanjkljiva. Sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo omogočala učinkovit nadzor, je naloga in odgovornost Državnega zbora RS oziroma vseh poslank in poslancev. Zato, da lahko poslanke in poslanci sprejmejo ustrezno zakonodajo, pa morajo biti predhodno seznanjeni z ustreznimi podatki in informacijami. Vendar pa je večina podatkov in informacij, ki se nanašajo na delovanje bančnega sistema označena z oznako bančna tajnost in je poslankam ter poslancem nedostopna.    

V poslanski skupini SDS ob tem tudi izpostavljamo, da je Državni zbor RS v preteklosti od Banke Slovenije že zahteval določene podatke o stanju v bančnem sistemu, vendar se iz teh podatkov nikoli ni dalo ugotoviti odgovornosti Banke Slovenije kot tudi odgovornosti članov nadzornih svetov in članov uprav poslovnih bank, ki so podpisovali in dajali kredite brez ustreznih jamstev, pogosto tudi na podlagi različnih prijateljskih, klientelističnih in političnih povezav. In to kljub temu, da je v 152. členu Ustave Republike Slovenije med drugim določeno, da Banka Slovenije odgovarja neposredno Državnemu zboru RS. Poudariti velja tudi, da do sedaj Banka Slovenije kot regulator ni ukrepala niti proti eni osebi, ki je podeljevala kredite, ki niso bili ustrezno zavarovani.

Predlagatelji zakona sicer menimo, da že trenutno veljavni zakon o bančništvu določa izjeme, ko obveznost varovanja bančnih podatkov ne velja. Določeno je, da se sme zaupne informacije Banka Slovenije posredovati organom, ki so pristojni za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku. Vendar med temi organi ni Državnega zbora RS, kljub temu da je pristojen za nadzor nad delom Vlade Republike Slovenije, ki je z dokapitalizacijami in prenosi slabih terjatev na posebno družbo za upravljanje terjatev izvedla sanacijo oziroma nadzorovano likvidacijo šestih bank (NLB d.d., NKBM d.d., Abanka d.d., Banka Celje d.d., Probanka d.d. in Factor banka d.d.) na podlagi stresnih testov iz decembra 2013. Zato predlagatelji menimo, da se mora med organe, ki lahko prejmejo zaupne informacije uvrstiti tudi Državni zbor RS.

Glavni razlog za sprejem tega zakona je potrebna sprememba opredelitve bančne tajnosti, ki bo omogočila ugotovitev odgovornosti za stanje v bančnem sistemu, s tem pa se bo ugotovilo, kdo je odgovoren za to, da so davkoplačevalci plačali preko 5 milijard evrov (pri čemer ta številka najverjetneje še ni dokončna) za vse napake in napačne odločitve vodstev slovenskih poslovnih bank in nezadostnega nadzora Banke Slovenije.

Cilj predlaganega zakona je pridobiti ustrezne podatke, ki bodo Državnemu zboru RS omogočili sprejetje učinkovite bančne zakonodaje, s katero se bo preprečilo izvajanje nepravilnosti in neučinkovitosti v slovenskem bančnem sistemu. Cilj predlaganega zakona je tudi razkritje odgovornosti tistih, ki so sodelovali pri podeljevanju kreditov brez ustreznih jamstev v primerih, če je banka prejela državno pomoč, ali pa je predmet ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

Predlog dopolnitve zakona o bančništvu zasleduje načelo transparentnosti in odprtosti.

S predlagano rešitvijo v zakonu, ki ga je poslanska skupina SDS danes vložila v parlamentarno proceduro, bodo bančni podatki, ki so bili do sedaj zaupni, dostopni za potrebe dela Državnega zbora RS ter delovnih teles in preiskovalnih komisij, ki delujejo znotraj državnega zbora, v kolikor se bančni podatki nanašajo na banko, ki je prejela državno pomoč, ali pa je predmet ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. S tem se bo Državnemu zboru RS, ki tudi sprejema pomembne odločitve v zvezi z reševanjem težav v bančnem sistemu, dalo možnost, da pridobi ustrezne podatke v zvezi s stanjem v bančnem sistemu, da ugotovi, kdo je odgovoren za nastalo stanje in predvsem, da sprejme ustrezno zakonodajo, ki bo v prihodnje učinkovito preprečevala nepravilnosti in neučinkovitosti v delovanju slovenskega bančnega sistema. Predlaga se tudi, da v primeru prenehanja banke (ne glede na to ali gre za redno ali prisilno prenehanje) ne velja več dolžnost varovanja zaupnih podatkov.

Celotno besedilo zakona se nahaja v priponki.