Zakona o organizaciji in delu v policiji posodablja in ureja delovanje policije

Jožef Jerovšek: “Vlada je Zakona o organizaciji in delu v policiji pripravila z veliko skrbnostjo, temeljito je razmislila o pozitivnih rešitvah in pomembnosti te materije za stanje v družbi in državi.” Poslanke in poslanci na današnji 7. redni seji Državnega zbora obravnavajo predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki ga je v obravnavo predložila vlada. Stališče poslanske skupine SDS do omenjenega predloga zakona je predstavil poslanec Jožef Jerovšek.

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod podpredsednik, državni sekretar in spoštovane kolegice in kolegi. Tudi predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji je zakon dvojček, ki nadomešča zakon o policiji iz leta 1998. V poslanski skupini SDS se zavedamo, da je predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji eden od pomembnejših zakonov s področja notranjih zadev. Zakon posodablja in ureja delovanje policije. Glede na to, da je policijska dejavnost predvsem dejavnost varovanja življenja in premoženja ljudi ter zagotavljanja reda so naloge policije eden od vitalnih delo skrbi za ljudi in za zagotavljanje nacionalne varnosti, saj vemo, da policija nadzoruje državne meje, v današnjem času je to zunanja meja Evropske unije. Zakon se odziva na moderna prizadevanja po prilagajanju policije, s spremenjenim razmeram v družbi.

Policijo je potrebno vedno približevati potrebam ljudi in njihove varnosti, zato so se iz strogo hierarhičnega in centralizirano vodenega organa v modernem času uveljavila več /nerazumljivo/,  kar je tudi intenca tega zakona. Iz teh osnov izhajajo tudi cilji predloga zakona, ki z normativno ureditvijo omogočajo sodobno policijsko organizacijo, njeno vodenje in usmerjanje.

Za demokratične politične sisteme je še posebej pomembna jasna razmejitev pristojnosti med ministrstvom in policijo, kakor tudi zelo jasno predvideno in limitirano usmerjanje ter nadzor ministrstva nad policijo.V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se zavedamo, da je v to materijo z odločbo poseglo tudi Ustavno sodišče leta 2003, zato menimo, da predlog zakona prinaša jasne rešitve, ki so že bile ustavno-sodno preverjene. V tem sklopu so seveda pomembne tudi omejitve, ki veljajo za ministrstvo pri usmerjanju in upravljanju nadzora nad policijo takrat, ko usmerjanje policije prevzame tožilec.Minister ima že po Zakonu o državni upravi določene pristojnosti v smeri do organa v sestavi, predlog zakona konkretneje določa vrsto usmeritev, kaj se šteje za usmerjanje in na kakšen način se izvaja. Določena so tudi pooblastila, ki jih za učinkovito upravljanje svojih nalog potrebujejo uslužbenci, ki nadzirajo delo policije.
 ?Prav tako je v 12. in 13. členu določen način in obseg obveščanja ministra in poročanja policije. V javnosti je največ zanimanja za rešitve na področju kadrovanja ključnih policijskih kadrov. V prejšnjem mandatu, pod ministrovanjem ministrice Kresalove, je bil uveden precej unikaten sistem imenovanja generalnega direktorja policije glede na prakso v javni upravi. Novela zakona to posebnost odpravlja in imenovanje generalnega direktorja policije izenačuje z imenovanjem ostalih generalnih direktorjev.

Ob ustanovitvi Nacionalnega preiskovalnega urada je bil uveden tudi nekonvencionalen način imenovanja in odgovornosti predstojnika Nacionalnega preiskovalnega urada, saj predstojnik NPU-ja hierarhično ni bil umeščen v urad in pristojnosti generalnega direktorja policije in direktorja kriminalistične policije. Tudi pri tem osnutek zakona normalizira in evropeizira položaj Nacionalnega preiskovalnega urada.V poslanski skupini smo seveda prepričani, da je /nerazumljivo/ decentralizacije ter avtonomnosti in samostojnosti policijskih uprav pravilna usmeritev in da načelo subsidiarnosti omogoča racionalno delitev nalog, če se seveda upoštevajo strateška izhodišča generalne policijske uprave.Zavedamo se, da se je v zadnjih letih število uniformiranih pripadnikov policije zmanjšalo, zato je potrebno iskati nove rešitve, ki omogočajo racionalnejšo rabo kadrovskih in materialnih virov. Rešitev, ki za zagotavljanje policijske podporne dejavnosti nemotenega opravljanja nalog policije omogoča tudi premestitev drugih delavcev in uslužbencev policije, med njimi tudi strokovno-tehničnih javnih uslužbencev, je eden izmed korakov v tej smeri in takšno usmeritev v poslanski skupini podpiramo.
Kot je pokazala razprava pri prejšnjem zakonu dvojčku, je jasno, da je vlada ta zakon pripravila z veliko skrbnostjo, da se je temeljito razmislilo o pozitivnih rešitvah in pomembnosti te materije za stanje v družbi in državi. Zato v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ocenjujemo, da so rešitve v tem predlogu zakona pozitivne in bomo predlog Zakona o organizaciji in delu v policiji podprli. Hvala.