Zakon za zaščito premoženja NLB na Hrvaškem ne bo preprečil izdajanja odločb hrvaških sodišč

Na današnji izredni seji državnega zbora poslanci in poslanke obravnavajo predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe Republike Slovenije v Novi ljubljanski banki. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec mag. Andrej Šircelj. 

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

Mag. ANDREJ ŠIRCELJ: Predsednik, ministrica, državni sekretar, kolegi in kolegice. S tem zakonom rešujemo Novo Ljubljansko banko oziroma rešujemo njeno kupnino oziroma njeno ceno. Z drugimi besedami, Nova Ljubljanska banka bo dobila tiste zneske, ki jih dejansko plačuje na podlagi odločb hrvaških sodišč, povrnjene s strani Sklada za nasledstvo, to naj bi zagotavljala ta pogodba na eni strani, zaradi tega bo njena cena tudi pri potencialnem kupcu verjetno višja, to se dejansko predvideva. Tukaj se govori o nekaj več kot 400 milijonih, če upoštevamo tako glavnico kot obresti. Takšne so ocene.

Zaradi tega zakona Nova Ljubljanska banka ne bo dobila nobenih dodatnih izplačil, dividend, ki jih danes ne more izplačati. O tem bo odločala Evropska centralna banka. Zaradi tega so to iluzije, da bi se zaradi tega karkoli spremenilo. Zaradi tega zakona hrvaška sodišča ne bodo nehala izdajati odločb. To, da bi se zaradi tega karkoli zgodilo, je iluzija, hrvaška sodišča dejansko ne upoštevajo mednarodnih sporazumov, ki so jih podpisala z Republiko Slovenijo, niti Republika Hrvaška tega dejansko ne upošteva. Ker se to ne upošteva, se, nekdo je rekel, pleni slovensko premoženje na Hrvaškem, in zaradi tega prihaja do samih izvršb oziroma lahko prihaja do samih izvršb.

Nova Ljubljanska banka se pritožuje nad temi odločbami, vendar sama odločba na določeni stopnji ne zadrži tega, da bi morali dejansko to plačati. Sami ukrepi iz tega zakona pomenijo na nek način prenos obveznosti Nove Ljubljanske banke na Sklad za nasledstvo, ki je državna institucija, če želite z denarjem države in državljanov. In brez dodatnih ukrepov s strani Republike Slovenije dejansko pomeni, da bo ta denar prešel na ramena davkoplačevalcev.

Ta zakon tudi pomeni nekakšno rešitev, ki sta jo Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija že predlagali s spremembo ustavnega zakona. Pred nekaj meseci tudi vlada ni sprejela pozitivnega mnenja, v tistih rešitvah pa so bili tudi reciprocitetni ukrepi. Teh danes po tem zakonu ni. Reciprocitetni ukrepi zato, da bo Hrvaška povrnila ali pa da bo povrnjeno slovensko premoženje, ki je s strani hrvaških sodišč kakorkoli že odvzeto na hrvaškem ali lahko tudi kjerkoli drugje. Takrat je bilo to zavrnjeno, ne vem pa, ali je šlo za politični prestiž ali ne, sedaj se delna rešitev tistega uvaja s tem zakonom.

Vendar je tudi ministrica za finance včeraj na skupnem odboru omenila, da vlada pripravlja in da je že pripravila ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovila povrnitev slovenskega premoženja, ki je dejansko zarubljeno ali plačano na Hrvaškem. Kar pomeni, da so še neki ukrepi. To je bilo dogovorjeno tudi na sestanku v juniju, ko so se o tem pogovarjali predsedniki parlamentarnih strank v državnem zboru in uveljavitev, obljuba in dogovor o tem, da bodo dodatni ukrepi dejansko izvedeni, je tisto, kar daje možnost, da bo dobila Slovenija povrnjeno to premoženje.

In zaradi tega ker verjamemo, da se bodo ti ukrepi dejansko tudi zgodili, da se bodo uresničili, Slovenska demokratska stranka ta zakon podpira.