Slovenija mora sprejeti ukrepe za javnofinančno stabilnost. Poslanec SDS mag. Andrej Vizjak je na tiskovni konferenci predstavil predlog Zakona o javnofinančni odgovornosti ter se dotaknil še drugih aktualnih tem.Razložil je, da želi zlasti predsednik vlade in sama vlada na gospodarskem in finančnem področju ter posledično na vseh področjih življenja v tej državi, ustvariti neko fikcijo, neko fiktivno sliko o Sloveniji, o njenih javnih financah in njenem prihodnjem razvoju. “Govori in obljublja, olepšuje slike in nas prepričuje, da smo na pravi poti, da smo maksimalno učinkoviti in da je pravzaprav vse v redu v tej državi”, je povedal Vizjak in dodal, “Žal pa statistika in nekateri kazalci mednarodnih in domačih inštitucij, kažejo povsem drugo sliko”. Poudaril je, da je bilo to temeljno vodilo, da so se v poslanski skupini odločili predlagat nekaj ukrepov. Po njegovih besedah tej fikciji ne verjame samo opoziciji, ne verjame ji niti gospodarstvo. “Eno je, kar vlada piše v svoje strategije in drugo je, kar se v realnosti dogaja”.Povedal je tudi, da smo ponovno soočeni s padcem konkurenčnosti, svetovni gospodarski forum govori o slovenskem padcu za osem mest in kaže na ključne slabosti slovenskega gospodarstva. Pri padcih se ni mogoče izgovarjati na gospodarsko krizo, saj gre za relativne primerjave. “Gre za javnofinančno stabilnost, naraščajoč primanjkljaj, naraščajoč javni dolg in posledično za vse težave, ki jih ima Slovenija s financiranjem razvojnih projektov, na kar tudi mi ves čas opozarjamo”, je bil kritičen Vizjak. Ob tem je opozoril, da je žalostno, da slovenske banke ne financirajo razvojnih projektov. Poročilo Banke Slovenije namreč pravi, da so se banke v svoji kreditni aktivnosti v preteklem letu in praktično doslej ukvarjale bolj ali manj z reprogramom obstoječih posojil. “Torej so banke reševale same sebe, kako iz nekaterih spornih naložb, ki so jih financirale v preteklosti, iztržiti nekaj nazaj z repogramiranjem obstoječih posojil, za katerega so porabile ves svoj kapital”, je pojasnil poslanec. Opozoril je, da je takšna politika zelo otežila pridobivanje kreditov predvsem manjšim in srednje velikim podjetjem ter perspektivnim projektom, tako v predelovalni kot storitveni dejavnosti. “Banke so se ukvarjale same s sabo, tako kot država in zato je gonilo gospodarske rasti ostalo brez ustreznih ukrepov”, je prepričan Vizjak. “Prav tako je Slovenija v prvih šestih mesecih pridelala za 1,3 milijarde evrov primanjkljaja, kar je alarmantni podatek”, je povedal Vizjak. “Ta primanjkljaj je bil porabljen za tekočo porabo države in ne za investicije”.Vizjak je prepričan, da je pešanje gospodarstva očitno. Veliko podatkov govori, da je nujno sprejemati ukrepe za javnofinančno stabilnost in ukrepe neke učinkovite gospodarske politike, kajti se kaže vsa slabost slovenskega gospodarstva v teh številkah, je povedal Vizjak. Po njegovih besedah nas vlada vedno znova preseneča ravno s protiukrepi, na primer z dviganjem trošarin. Zato je poslanska skupina SDS v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o javnofinančni odgovornosti. Povedal je, da gre za zelo preprost, vendar zelo učinkovit zakon in odgovarja na tisto, kar je v Sloveniji ključno in sicer, da vežemo javnofinančne izdatke na ustvarjanje. Zakon ima šest členov, pri čemer je ključen drugi: “Odhodki širšega sektorja države po ESA-95 metodologiji ne smejo presegati 43 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v posameznem proračunskem letu”.
Cilj predlaganega zakona je omejiti javno porabo ter zadolževanje države. Odhodki širšega sektorja država po ESA–95 metodologiji so se v letu 2009 povečali za več kot 4 odstotne točke potem, ko so se v letu 2008, tudi kot posledica javno finančne konsolidacije zmanjšali na 43,4% BDP. Zaradi obeh napovedanih oziroma sprejetih proračunskih primanjkljajev v letih 2010 in 2011, ki resno ogrožata stabilnost javnih financ v Sloveniji je poglavitna rešitev zakona omejitev odhodkov širšega sektorja države in sicer na 46% BDP v letu 2010, z vsakim prihodnjim letom pa se bodo odhodki znižali za eno odstotno točko tako, da bi leta 2013 in v nadaljnjih letih dosegli odhodke širšega sektorja države v višini največ 43% BDP.Vizjak je opozoril še na eno pobudo, ki jo bo poslanska skupina SDS vložila v kratkem. “Spet en primer, preko katerega se kaže jalovost vlade in nesposobnost usklajevanja med resorji. To je problematika rušenja sončnih elektrarn, konkretno na Celjskem sejmu in drugod po Sloveniji.” Poslanec je prepričan, da takšna farsa, kot se sedaj dogaja na projektu pri Celjskem sejmu in je na očeh javnosti in vpliva na številne investitorje, je prav neverjetna. “Da eno ministrstvo govori eno in drugo ministrstvo dela drugo je prav neverjetno, da se to dogaja v pravni državi”, je povedal Vizjak. “Tu je investitor zgradil sončno elektrarno, ki jo bo sedaj moral rušiti. Predlagamo skupno izredno sejo odbora za gospodarstvo in odbora za okolje in prostor v državnem zboru, kjer bi obravnavali to problematiko in zavezali vlado k takojšni rešitvi tega problema.”
