Zakon privilegira glavno mesto

Poslanec SDS Zvone Černač je na včerajšnji seji DZ podal stališče poslanske skupine SDS o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu, ki ga je predlagala vlada.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram z včerajšnje seje, ki ni lektoriran. ZVONKO ČERNAČ: “Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi ostali prisotni. Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije je bil uveljavljen v letu 2004 in takrat je po vsebinski plati uredil razmerja med državo oziroma vlado in glavnim mestom Republike Slovenije. S spremembami in dopolnitvami, ki jih imamo danes na mizi se, tako kot je bilo že prej rečeno, v samo vsebino ne posega. Bistveno pa se posega v financiranje posameznih nalog oziroma v način financiranja nalog tako, da se mimo veljavnih sistemskih okvirov in mimo razpisov Ljubljani namenja dodatna sredstva za sofinanciranje posameznih projektov, kjer ni nobene finančne ocene, ne vemo, koliko bo to stalo, vsako leto posebej bomo izvedeli in namenjajo se dodatna sredstva v določenem odstotku dohodnine, ki sicer pripada Mestni občini Ljubljana v višini približno 15 milijonov evrov letno. Finančne posledice uveljavitve sprememb tega zakona bodo torej odvisne od vsakokratnega dogovora med vlado in Mestno občino Ljubljana in, žal, tako kot je bilo kritizirano malo prej od dobre volje ali pa od slabe volje obeh partnerjev. Ravno to prinašajo spremembe in dopolnitve tega zakona. Arbitrarnost brez kakršnihkoli meril, brez jasnih finančnih posledic. S tem se seveda s strani vlade in očitno tudi vladajoče koalicije Ljubljana postavlja v privilegiran položaj glede na ostale občine, predvsem pa glede ostalih mestnih občin in to izven sistemskih ustavnopravnih okvirov. Ta zakon na drugi strani tudi kaže lestvico prioritet Pahorjeve vlade. Zanimivo, da je bil ta zakon, zakon o glavnem mestu oziroma spremembe zakona o glavnem mestu na vladi in tudi v tem Državnem zboru, ga obravnavamo prej, sprejet je bil prej, kot pa zakon o razvojni pomoči Pomurju. Tudi mi bomo šele jutri obravnavali zakon o razvojni pomoči Pomurju. Namesto z ostalimi regijami, ki so v razvojnem zaostanku se vlada z Ljubljano ukvarja praktično tam nekje od začetka volilne kampanje lani, pa potem po volitvah naprej do danes. Predsednik vlade je Ljubljano oziroma gospoda Jankovića obiskal 16. 2., to je mimogrede edina izmed regij, ki jih je v letu dni uspel obiskati, za Pomurje oziroma za Muro ni imel časa, kljub javni obljubi dani tudi tukaj v tem Državnem zboru. Čas si je našel šele, ko je bilo prepozno, nekaj dni pred stečajem. Ljubljana je torej edina od območij, ki jo je Pahorjeva vlada v zadnjem letu obiskala, kljub temu, da nima nekih izrazitih razvojnih problemov. Ima mogoče pomanjkanje dolgoročne vizije, ampak to je stvar župana.

V Ljubljani so sedeži številnih institucij, ministrstev, vlade, predstavništev, številnih gospodarskih družb, univerz, fakultet in ostalih pomembnih institucij, kar so vse prej prednosti, ne slabosti, oziroma ne gre za neka bremena, zaradi katerih bi bilo treba delovanje posebej sofinancirati oziroma za to namenjati dodatna državna proračunska sredstva in to mimo razpisov in mimo sistemskih okvirov. Marsikatere občine, ne samo mestne, tudi marsikatere druge občine bi z veseljem same zagotovile iz svojih sredstev prostore za marsikatero od teh institucij, ki sem jih prej omenil. Nekatere so to tudi storile. Poznamo primere na Primorskem, ko so občine neodplačno zagotovile prostore za univerze in fakultete. In so s tem potencialom, ki se je zgodil potem, ko so se te institucije umestile v lokalno okolje, vedele, da to za njih pomeni dodatno razvojno priložnost. In bi bilo čudno pričakovati oziroma nekateri bi se čudili, če bi za to še zahtevali dodatna sredstva. Tudi po vseh kazalcih, kateregakoli izmed kazalcev vzamemo, je osrednja slovenska statistična regija oziroma Ljubljana v vrhu med slovenskimi regijami. Najvišje plače so v Ljubljani, najvišja vrednost GDP, bistveno lažja dostopnost do zaposlitve in tako naprej. Tudi po indeksu razvojne ogroženosti je Ljubljana izrazito v prednosti, indeks znaša 9, v Pomurju, recimo, 160, za primerjavo. Postavlja se torej logično vprašanje, čemu imamo na mizi spremembe zakona, za katerega v tem trenutku ni popolnoma nobene potrebe. Jaz bi še razumel, če bi imeli na mizi neko spremembo, ki bi jasneje in na bolj določen način definirala vsebino, ki je bila postavljena leta 2004 in s tem tudi v Slovenski demokratski stranki ne bi imeli nobenih problemov. Takoj smo za to, da se te vsebinske naloge, ki so navedene v zakonu, jasneje, določneje dopolnijo in opredelijo. Smo pa proti temu, da se mimo sistemskih okvirov zagotavljajo dodatna sredstva zaradi nekih predvolilnih obljub. Tudi primerjalni pregled, ki ga imamo v zakonu, kaže, da ostale sredine ne poznajo takih modelov. Je eden izmed njih podoben, ki govori o nekem skladu, mislim, da gre za Rim, ampak vsi ostali takih modelov, kot ga imamo v tem zakonu, ne poznajo. Model, ki ga uveljavlja ta sprememba zakona, je unicum. Če naredimo primerjavo z zakonom, ki ga bomo obravnavali jutri, o razvojni pomoči Pomurju, je tu bistvena razlika. V primeru sprememb zakona o Ljubljani imamo takojšnje neposredne finančne učinke, transferje, na podlagi pisma o nameri se bo zgodil obseg sredstev za sofinanciranje posameznih projektov, pri Pomurju vsega tega ni. Tam imamo pa veliko besed, veliko aktivnosti se bo zgodilo, ampak edina konkretna aktivnost, ki se je glede zakona o razvojni pomoči Pomurju zgodila že pred uveljavitvijo zakona, je guverner za Pomurje, ki Pomurce že stane. Preden je bil zakon na vladi sprejet, je bil imenovan in to je strošek, ki bo bremenil ta zakon, ki bo šele sprejet, Zakon o razvojni pomoči Pomurja. Tukaj v primeru Ljubljane pa se je dalo najti model, ki pomeni neposredno financiranje brez jasnih kriterijev, vsako leto posebej, glede na to, kako se bo pisal posamezen župan. Če bo bil naš oziroma vaš, tisti, ki vas je podpiral in če bo vlada primerna, bo dogovor tak oziroma bo malha recimo taka, če ta razmerja ne bodo ustrezna, ne bodo taka. To ni ustrezen pristop, za nobeno Vlado ne. Zaradi tega, takega načina ni mogoče podpreti.
    
Da pa je bila ambicija, da se bo prej ali slej nekaj zgodilo, kažejo pa tudi aktivnosti, ki so se odvijale v tem letu s strani posameznih poslancev, spomnite se. Kar nekaj poslancev vladajoče koalicije je ob rebalansu proračuna podpisalo nek mega amandma, ki je Ljubljani dajal mislim, da okoli 35 milijonov evrov, je jemal Ministrstvu za obrambo, za neka stanovanja ali nekaj podobnega in ki ste ga potem vsi, razen treh te podpise umaknili in ga potem niste izglasovali. Zakaj se torej to dogaja? Dogaja se zato, ker se moramo ob tej priložnosti povrniti eno leto nazaj in se spomniti predvolilnih obljub vladajoče koalicije in sedanjega predsednika Vlade gospoda Boruta Pahorja pred volitvami. Na podlagi teh obljub, ki so bile dane pred volitvami je ob obisku Ljubljane 16. februarja letos, gospod Janković spomnil, da je pred volitvami dobil zagotovila vseh strank vladajoče koalicije, da bodo krivico Ljubljani, ki se jim je domnevno zgodila s spremembo zakona o financiranju občin, za katero vemo, da je ni bilo. Bom potem povedal in citiral odločbo Ustavnega sodišča, da se bo ta krivica popravila in da se bo Ljubljani vrnil domnevno izgubljeni denar. Predsednik Vlade, gospod Pahor mu je tako zagotovilo 16. februarja tudi dal. In to naj bi se zgodilo do aprila. Glede na timing, ki ga ima ta vlada, je še zelo hitro, zdaj se bo to zgodilo oktobra meseca. Govorilo se je o približno 50-ih milijonih evrov letno, zdaj v finančnih posledicah tega zakona niti ne vemo ali gre v celoti za 50, 100, 200, saj ne vemo, glede na to, da je vezano na podpis posamičnega dogovora. In temelj te obljube naj bi bila odločba Ustavnega sodišča, postopek presoje sprememb zakona o financiranju občin pa so poleg Ljubljane takrat sprožile še tri občine. Če bi bila res temelj ta odločba in ta domnevno izgubljeni denar, kje so potem te tri občine? Zakaj jih zdaj v tem zakonu ni, zakaj jih ni na mizi? Se pravi, to je en argument, da temu ni tako. Odločba Ustavnega sodišča pa pravi popolnoma drugače in sprejeta je bila na Ustavnem sodišču soglasno. Nobena možnost oziroma niti Ljubljana, niti ostale občine, ki so postopek presoje ustavnosti sprožile, zaradi spremembe zakona nimajo nobenih možnosti za kakršnokoli uveljavljanje terjatev do države. To vladajoča koalicija in tudi gospod Pahor zelo dobro ve in vedeli so tudi takrat, ko so te obljube dajali. Ustavno sodišče je med drugim zapisalo v svoji odločbi v letu 2007, sprememba sistema financiranja občin ima poleg pozitivnih učinkov za posamezne občine tudi negativne finančne posledice, ki se glede na prej veljavno ureditev kažejo v znižanju lastnih sredstev za financiranje primerne porabe iz naslova dohodnine, sama po sebi ne pomeni protiustavnega posega do ustavno zagotovljene pravice s področja lokalne samouprave. Torej en razlog, da imamo ta zakon oziroma to spremembo danes na mizi, so predvolilne obljube vladajoče koalicije oziroma gospoda Pahorja gospodu Jankoviču.

Gre za to, da je bila dana izrazita podpora temu tako imenovanemu levemu trojčku pred volitvami in je sedaj treba to podporo seveda ne nek način iz javnih sredstev plačati. To je treba pošteno povedati, za to gre. In drugi razlog seveda je pa ta, da se je gospod Jankovič, v svojem mandatu enormno zadolžil. Eden izmed največjih skokov povečanja zadolžitev je ravno pri gospodu Jankoviču, približno nekaj manj kot 700 evrov na prebivalca znaša ta dolg, v povprečju Slovenije tam nekje okrog 230 evrov na prebivalca in Ljubljana je tudi po dveh parametrih tako po zadolženosti na glavo prebivalca kot po absolutnem znesku dolga, ki dosega skoraj 200 milijonov evrov občini za najvišjo stopnjo zadolženosti. V drugih občinah te številke niso take. V Postojni, ko ste me iz klopi spraševali, se v zadnjem mandatu po letu 2007 dolg ni povečal in povprečna stopnja zadolženosti znaša 275 evrov na prebivalca, vse skupaj, gospod Kumer. Torej, v Slovenski demokratski stranki dopuščamo možnost, da je potrebno zakon nadgraditi. V kolikor je vlada ocenila, da je potrebno to kar imamo v zakonu, dopolniti, potem je to mogoče tudi sprejeti, vendar nikoli na tak način kot beremo v predlogu sprememb in dopolnitev zakona, ki pomeni, da bo Ljubljana oziroma v tem konkretnem primeru gospod Jankovič, privilegiran glede na ostale občine, predvsem pa glede na ostale mestne občine in tisto kar je bistveno, tako da ni mogoče oceniti finančnih posledic tega zakona. Torej, očitno pa bomo končno dočakali, končno bomo le dočakali uresničitev prve Pahorjeve obljube, pa še ta bo uresničena z zamudo in v okrnjeni oblik