Zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja

Poslanec SDS Mitja Ljubeljšek je na ponovnem odločanju o Zakonu o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja, predstavil stališče SDS.MITJA LJUBELJŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani zbor, spoštovani predstavniki Vlade! V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo ponovno podprli zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja, ki odpravlja dosedanje zakonske nejasnosti in pomanjkljivosti ter s tem daje pravno zakonsko podlago, da se postopki nedokončane denacionalizacije čim hitreje zaključijo. Že leta 1991 je bil sprejet zakon o denacionalizaciji, ki je nerealno napovedal zaključke postopkov v enem letu po vložitvi popolnih zahtev oškodovancev. Zaradi slabih rešitev tega ni bilo mogoče realizirati. Tudi Ustavno sodišče je večkrat opozorilo na prepočasne postopke v denacionalizacijskih zadevah in pozvalo državne organe k hitremu reševanju odprtih zadev. Opozorilo je tudi, da nastajajo zaradi zamud visoki stroški zavezancem, ki morajo ali pa bodo še morali poravnati škodo, ki nastaja zaradi nezmožnosti uporabljanja premoženja. Zato je s svojimi odločbami želelo pospešiti denacionalizacijske postopke, s tem da je razveljavilo posamezne določbe zakona o denacionalizaciji ali pa je s svojimi obrazložitvami vplivalo na vsebinsko odločanje organov. Na osnovi teh odločb Ustavnega sodišča je bil zakon tudi večkrat dopolnjen in spremenjen.   V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se ne strinjamo z odločitvijo državnega sveta in njihovimi neprepričljivimi argumenti za nepodporo zakonu. Pisno mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, mnenje Vlade Republike Slovenije, razpravo v državnem svetu in na matičnem delovnem telesu nas utrjujejo v prepričanju, da argumenti za nasprotovanje opozicije in državnega sveta niso utemeljeni zato je ponovno potrditev zakona nujna. V naši poslanski skupini se čudimo sprenevedanju tako državnega sveta kot opozicije, ko na eni strani zatrjujejo, da je potrebno čim hitreje zaključiti denacionalizacijske postopke, ki se vlečejo že sedemnajst let. Na drugi strani pa je toliko nasprotovanj, domnev, kritik, bojazni in vse to brez kakršnih koli konkretnih alternativnih predlogov, kako zaključiti še preostale 3%, oziroma preko 1.200 nedokončanih denacionalizacijskih postopkov, ki jih uveljavlja preko šesto upravičencev.   Korektno bi bilo, da opozicija brez sprenevedanja odkrito in pošteno pove, da tega zakona ne bodo nikoli podprli, ker se med upravičenci nahaja tudi Rimskokatoliška cerkev. To je razvidno iz razprav. Ker ni utemeljenih različnih argumentov za nasprotovanje, lahko zaključimo, da gre predvsem za ideološka nasprotovanja, da ni pravih argumentov za nasprotovanje. Kaže tudi skromen odziv občin, ko jih je državni zbor pozval, da posredujejo svoje mnenje do predloga zakona in navedejo konkretne probleme, ki bi s sprejemom zakona nastali. Odzvalo se je le pet občin s splošnimi pripombami, predvsem na prvotni 7. člen, ki se je kasneje z amandmajem odbora črtal. Nobena občina pa ni navedla konkretnega problema, ki bi ga sprejem zakona povzročil. Nobenega odziva ni bilo niti iz občin, kjer so župani tudi poslanci, ki nasprotujejo temu zakonu. Ponovna potrditev zakona o zaključku postopkov vračanja državnega premoženja, bo pospešila zaključevanje postopkov, kar je v interesu tako upravičencev kot države. S tem sledimo tudi ustavnemu sodišču, ki opozarja, da nedokončani postopki ne ogrožajo le načel pravne države, ampak povzročajo veliko materialno škodo. Predvsem se moramo vprašati ali je problem denacionalizacija ali pa je izvirni problem nacionalizacija z zaplembo premoženja. Če pred več kot šestdesetimi leti ne bi bilo zelo krivičnih in nemoralnih dejanj takratne povojne ljudske oblasti, ki je povzročila ogromno krivic, ki še do danes žal niso popravljene, se o tem zakonu ne bi niti pogovarjali, niti o njem odločali.    V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nimamo nikakršnih ideoloških težav, da ne bi še enkrat potrdili Zakona o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja.