Zakon o verski svobodi

Stališče poslanske skupine je ob ponovnem odločanju predstavil Mitja Ljubeljšek.   Mitja Ljubeljšek: V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da je čas, da v skladu z uveljavljenimi standardi na ravni zakonov ustrezno uredimo način uresničevanja verske svobode in vprašanja povezana s svobodnim delovanjem verskih skupnosti. Zato bomo ob ponovnem glasovanju Zakon o verski svobodi podprli. Podprli ga bomo tudi zato, ker menimo, da je zakon v skladu s slovensko ustavo, slovensko ustavno prakso in z obvezujočimi mednarodnimi akti ter z rešitvami v ustavno primerljivih evropskih državah. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo se aktivno vključevali v vsebinsko oblikovanje zakona s ciljem odprave pomanjkljivosti dosedanjega zakona, z upoštevanjem načel, rešitev in izkušenj držav Evropske skupnosti. Prepričani smo, da je predlagani zakona zastavljen na pravi interpretaciji načela verske svobode in z njimi povezanega načela ločitve države od verskih skupnosti. Ker pa so cerkve in verske skupnosti pomemben del civilne družbe in javnega življenja, je prav zato potrebno, da se zaradi širine njihovega delovanja to področje uredi z novim zakonom. Verske skupnosti naj bi imele v okviru današnje demokratične Slovenije priznano mesto, vlogo in dolžnosti, kakor jih imajo v večini držav EU. Ta zakon sodi med tiste zakone, katerih določb ni mogoče oblikovati tako, da bi se z njimi vsi strinjali, pa vendar ga potrebujejo. Zaradi zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic, med katere sodi tudi verska svoboda, ki temelje demokracije nadgrajuje v medsebojno strpnost in razumevanje ljudi z različnimi prepričanji. Zavračamo trditev Državnega sveta RS, da smo glasovali za zakon, ki je presegel okvirje Ustave RS in še posebej ustavne določbe, ki ločujejo cerkev od države in zapovedujejo enakopravnost vseh verskih skupnosti. In dalje, da je zakon oblikovan predvsem v korist velikih verskih skupnosti, kot je Rimskokatoliška cerkev in da vse verske skupnosti v njem niso enakopravno obravnavane. Nasprotno. S sprejetjem tega zakona bo končno izpolnjena zahteva ustavnega zakona za uvedbo ustave iz leta 1991, ki že v 1. členu določa, da je potrebno predpise, ki niso v skladu z Ustavo RS z njo uskladiti in ti naj bi bili usklajeni že do leta 1993, pa niso bili. Dosedanja zakonska ureditev je bila sprejeta pred tridesetimi leti v drugačni družbeni ureditvi, je zastarela in pomanjkljiva, saj ne ureja niti temeljnih področij niti ni usklajena z Ustavo RS. Nov zakon tako odpravlja odsotnost meril, pogojev in postopka za registracijo. Delovanje cerkva in verskih skupnosti je svobodno ne glede na to ali se registrirajo ali delujejo brez registracije. Tiste verske skupnosti, ki želijo pridobiti pravno osebnost in se registrirati, morajo izpolnjevati pogoje, vendar jih v registracijo nihče ne sili. Pravico do pomoči za plačilo prispevkov za socialno varnost zakon ureja transparentno, količinsko pa primerljivo z dosedanjo višino in vse registrirane verske skupnosti imajo enake pravice. Prispevke za socialno varnost duhovnikov so financirale vse vlade po osamosvojitvi in tudi že desetletja pred osamosvojitvijo, pa vendar se niso nikoli oglašali dosedanji kritiki. Dosedanji, kot že rečeno, 30 let star zakon je v 23. členih verskim skupnostim dajal le malo pravic, vse drugo je bilo zanje prepovedano. Tako ni opredeljeval niti pojma verske skupnosti niti ni urejal njihovega temeljnega pravnega položaja, kot je ustanovitveni akt, ki opredeljuje vsaj namen verske skupnosti, vsebino njenega delovanja, notranjo organiziranost, zastopanje navzven, članstvo, financiranje in tako dalje. Zakon o verski svobodi je krovni zakon, ki generalno ureja ustavno zagotovljeno versko svobodo in jo varuje. Zakon zagotovo vsega točno ne določa, ker je to nemogoče. Pričakuje pa se odgovorno izvajanje, saj zakon na to področje prinaša preglednost in celovito ureditev odnosov ter razmerja med državo in verskimi skupnostmi. Ustava Republike Slovenije določa načelo ločitve države od verskih skupnosti, določa načelo enakopravnosti verskih skupnosti ter načelo njihovega svobodnega delovanja. Ločitev države od verskih skupnosti pa Sloveniji ne preprečuje, da ne bi imela z verskimi skupnostmi enakih pozitivnih razmerij in oblik sodelovanja ter skupnih prizadevanj, kot jih ima v tem pogledu z drugimi civilno-družbenimi organizacijami. Zaradi vsega navedenega podpiramo rešitve predlaganega zakona, ker so v skladu z modernimi mednarodnimi in predvsem evropskimi trendi, kot so načelo verske svobode, prepoved diskriminacije zaradi vere in enakopravnost cerkva. Država je dolžna ustvariti pogoje in možnosti, da s pravico do veroizpovedi lahko vsak živi in jo razvija na miroljuben način. V naši poslanski skupini zagovarjamo načelo enakopravnosti vseh cerkva in verske skupnosti ter strpno sprejemamo nazorsko različnost vseh v Sloveniji. Trdimo, da bi morala biti država svetovno nazorsko nevtralna in enako oddaljena tako od veroizpovedi kot od ateizma. Verska svoboda je osebna stvar vsakega posameznika in to smo dolžni spoštovati, dokler je to v skladu s pravnim redom naše države. Spoštovati pa smo dolžni tudi humanitarno, karitativno, dobrodelno, izobraževalno, kulturno in vzgojno delo o verski skupnosti, ki še malo niso nepomembne za našo družbo. S pripravo in sprejetjem Zakona o verski svobodi se je zaradi različnih političnih nesoglasij, odlašalo zelo dolgo in 30 let res ni malo, zato je danes opravičeno pričakovati, da bomo zakon sprejemali v duhu dialoga, medsebojnega spoštovanja in tolerance, ne glede na različne poglede in da bomo strmeli za tem, da nas pri tem ne bodo vodila ideološka, pač pa državniška izhodišča ter da bomo ravnali razumno in modro tudi zato, da nam v prihodnosti ne bi očitali, da nismo ravnali tako. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da je zakon, da je predlog zakona oziroma Zakon o verski svobodi dober in je sestavni del mozaika pri pozitivnem sodobnem oblikovanju slovenske družbe in države, zato ga bomo znova podprli.