Zakon o t.i. izbrisanih bi bilo potrebno na referendumu zavrniti

Poslanec Robert Hrovat je na javni tribuni govoril o vprašanju koliko nas bodo stali t.i. izbrisani in zakaj je prišlo do 35 odstotnega povečanja števila t.i. izbrisanih.   Zgodba se je pričela z letom 1992. Ustavno sodišče RS je kasneje ugotovilo neustavnost in zakonodajalcu naložilo, da zakon ustrezno popravi. Glavni problem, s katerim se sedaj ukvarja tudi preiskovalna komisija, je nenadno povečanje števila izbrisanih.V vseh mandatih dotlej, tudi v času ministra Bohinca, je bilo v javnosti znano, da je t.i. izbrisanih 18.305, v mandatu ministra Mateja se ta številka ni spreminjala, z nastopom ministrice Kresal se je številka povečala na preko 25.000. Vloga preiskovalne komisije v državnem zboru je, da razišče, zakaj je prišlo do povečanja števila. »Nenavadno je«, pravi poslanec Hrovat, »da pride do takšnega povečanja, glede na to, da je evidenca, ki se je vzpostavila leta 1992, samo ena,« čeprav ministrica trdi, da je v tem času prišlo do prenovitve informacijskega sistema. Poslanec meni, da »gre pri tem za politični interes, za pridobivanje volivcev.«  Poslanec je spomnil, da »smo nedolgo tega v parlamentu sprejeli zakon o t.i. izbrisanih. Gre torej za zakon o urejanju statusa državljanstva državljanov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. S tem zakonom smo dosegli, da se pravice podeljujejo tudi za nazaj. Torej tudi tistim, ki od leta 1992 niso živeli v Sloveniji, kar je za našo stranko nesprejemljivo. Zato smo zahtevali tudi referendum.« Koalicija se je odzvala in zadevo predala Ustavnemu sodišču RS, ki bo odločilo ali do referenduma lahko pride. SDS je mnenja, da bi morali vsak primer obravnavati posebej. Vsak posameznik bi namreč moral povedati, zakaj si takrat ni uredil statusa v Sloveniji.Danes se srečujemo z zavajanjem javnosti, da odškodnin ne bo. Dejstvo je, da ima posameznik, ki prejme odločbo, pravico, da se pritoži in zahteva odškodnino za ta čas (izguba pravice do dela, izguba pravice do zdravstvenega zavarovanja, ..). To pa je pred kratkim priznala tudi ministrica Kresal. Priznala je, da odškodnine bodo. »Menimo, da bi bilo potrebno ta zakon na referendumu zavrniti in vsak posamičen primer obravnavati posebej«, je zaključil poslanec Robert Hrovat.