Zakon o štipendiranju – uničujoče posledice za šolajoče?

V senci predloga Zakona o malem delu ter polemik o njem je nastal predlog novega Zakona o štipendiranju, ki ima ob omejevanju študentskega dela lahko uničujoče posledice na šolajočo se mladino, povzroči pa lahko tudi popolno nedostopnost izobraževanja za socialno šibkejše in tako tudi splošen padec v ravni izobrazbe mladih. V Slovenski demokratski mladini se s predlogom zakona ne strinjamo pri ukinjanju državnih štipendij za mladoletne, saj država s tem prenaša odgovornost za šolanje mladoletnih iz socialno šibkejših okolij na njihove družine, ob tem pa ne zvišuje otroškega dodatka za takšno vsoto, ki bi vsaj približno izenačila vsoto izgubljene štipendije. Pri predlaganih spremembah državnih štipendij nas skrbi občutno znižanje dodatkov za uspeh, ki kot nekdaj velik stimulator za trud in dobro delo, po novem ne bi več razlikovali med povprečnimi in odličnimi, ter znižanje dodatkov za oddaljenost, saj trdimo, da je prevoz do mesta izobraževanja eden največjih stroškov tako dijakov kot študentov in si skladno s tem zasluži večje pozornosti.Obsojamo predlog, da bi se v novem zakonu ukinile državne in Zoisove štipendije na 3. stopnji izobraževanja (doktorski študij), saj s tem država tvega nedostopnost doktorskega študija socialno ogroženim ter odvzema priložnost nadarjenim, ki so si prislužili Zoisovo štipendijo, da bi svojo nadarjenost dokazali tudi na 3. stopnji študija. Prenizek je predlagani osnovni znesek Zoisove štipendije, ker kljub razumevanju, da ta štipendija ni namenjena reševanju socialnega položaja verjamemo, da ni dovolj visoka, da bi spodbujala nadarjene študente in dijake, kaj šele omogočala doseganje njihove vsaj delne finančne neodvisnosti, kar je njen osnovni cilj. Postopno zaostrovanje pogojev pridobitve te štipendije je razumljiv proces, saj gre za štipendiranje nadarjenih, težko pa je verjeti, da iz leta v leto ožji krog izbranih za Zoisove štipendiste zajema vse nadarjene, saj je potrebna prenova sistema odkrivanja nadarjenih, izboljšati možnosti za razvoj te nadarjenosti ter jo tudi drugače evidentirati kot izključno preko ostrih pogojev za pridobitev ter ohranitev Zoisove štipendije.Kadrovske štipendije so slabo osnovane in realizirane že dlje časa, predlog Zakona o štipendiranju pa razmer ne izboljšuje. Potrebna je reforma sistema podeljevanja in informiranja, ki sta nezadostna. Gospodarstvo se redko odloča za vlaganje v znanje in razvoj preko kadrovskih štipendij, zato ga je potrebno pri tem spodbujati, tista redka vlaganja na to področje, ki se kljub vsemu zgodijo pa so dostopna premalemu krogu dijakov in študentov. Predlog novega zakona pretirava z dodeljevanjem administrativnih postopkov delodajalcem, kar lahko mnoge izmed njih odvrne od kadrovskega štipendiranja, zato menimo, da je nadvse smiselna ohranitev posrednikov, odgovornih za potrebno dokumentacijo.

 Slovenska demokratska mladina