Zakon o štipendiranju prinaša več štipendij in več pozitivnih učinkov za mlade

Zakon o štipendiranju prinaša več štipendij in več pozitivnih učinkov za mlade Ljubljana, 19. junij 2007 – V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke (PS SDS) na podlagi prepričanja, da je ena izmed prioritetnih nalog države, da čim bolje poskrbi za mlade, jim omogoči pogoje, da dosežejo želeno izobrazbo, s čimer si bodo zagotovili zaposlitev in konkurenčnost na trgu dela, ugotavljamo, da je potrebno, da se celotni šolski sistem odziva na potrebe družbe, zlasti gospodarstva in da se zagotovi medsebojno sodelovanje med izobraževalnimi in znanstvenimi ustanovami, javnimi zavodi in gospodarstvom. Področje štipendiranja je bilo do sedaj urejeno z nekaj členi v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, podrobneje pa v Pravilniku o štipendiranju. Tak sistem je bil nepregleden in razdrobljen. Skrajni čas je, da bomo dobili zakon, ki bo to občutljivo in pomembno problematiko uredil sistemsko. V PS SDS podpiramo zakon zaradi več prednosti, ki jih prinaša.Do sedaj so upravičenci vlagali vloge za pridobitev štipendije na Zavodih za zaposlovanje, sedaj pa se odločanje prenaša na Centre za socialno delo, saj se za oboje, pridobitev štipendije ali otroškega dodatka, zahtevajo enaka dokazila. Centri za socialno delo imajo že sedaj v svojih bazah večino podatkov, ki so potrebni tudi za odločanje o štipendiji in njeni višini. To pomeni veliko racionalizacijo in pocenitev dela države, obenem pa pocenitev tudi za uporabnike, ki jim na ta način omogočamo prijaznejše in enostavnejše uveljavljanje pravic.     Tako urejen sistem bo zagotavljal tudi lažje izvajanje nadzora nad dodeljevanjem in načrtovanjem sredstev. Novi zakon prinaša VEČJE število štipendij. Kljub povečanju števila dijakov in študentov smo bili v zadnjih letih priča zmanjševanju števila republiških štipendij in drastičnemu zmanjševanju števila kadrovskih štipendij, ki zagotavljajo povezavo med izobraževanjem in gospodarstvom ter sledijo trendom na trgu dela, ki so pogoj za večjo zaposljivost mladih. Z namenom, da bi zagotovili več štipendij, vsebuje predlog zakona nov način določanja vstopnega cenzusa za pridobitev štipendije. Do sedaj je bil cenzus vezan na ZAJAMČENO plačo in je predstavljal izločitveni kriterij, zaradi katerega štipendije niso mogli dobiti tudi nekateri dijaki in študenti, ki so iz socialno šibkejših družin. Dvig vstopnega cenzusa na 60 % MINIMALNE plače bo vplival na povečanje števila štipendij v revnejših družinah, obenem pa je predlagano izrazitejše povečanje dodatka glede na dohodek v družini štipendista. V razpravi na seji Odbora za delo, družino in socialne zadeve in s strani ŠOS je bilo predlagano, da bi določili dva različna vstopna cenzusa, osnovnega in višjega za tiste, ki se šolajo izven domačega kraja. Podobno ureditev smo pred leti že imeli, dokončno pa je bila odpravljena leta 1998, ko se je cenzus izenačil za vse kandidate, ne glede na kraj šolanja, kar zagotavlja enakost med prosilci za pridobitev štipendije. Z zakonom se bo za 11 % dvignila do sedaj republiška, poslej državna štipendija, za 22 % se bo pri državni štipendiji zvišal najvišji dodatek glede na dohodke v družini, kar pomeni višje štipendije za revnejše, za 21,7 % se bo zvišal dodatek za področje izobraževanja. Zanimanje delodajalcev za dodeljevanje kadrovskih štipendij je v zadnjih letih izrazito upadalo, na kar so, poleg ekonomskega stanja v gospodarstvu, vplivale tudi nizke ekonomske vzpodbude, ki so jih bili deležni delodajalci. Sedaj se to spreminja, kadrovske štipendije bodo v 50 % sofinancirane s strani države. Več kadrovskih štipendij bo pozitivno vplivalo na enakomernejši razvoj regij in vračanje študentov po zaključku šolanja iz univerzitetnih središč v regijo, s čimer bo posameznik s svojim znanjem prispeval k zmanjševanju razvojnih razlik med posameznimi regijami. Pozitivni trend, dvig števila štipendij lahko zasledimo le pri štipendijah za nadarjene oz. t. i. Zoisovih štipendijah. Tu se z novim zakonom opušča nekatere kriterije npr. testiranje intelektualne nadarjenosti, ohranja pa se učni oz. študijski uspeh, saj je v preteklosti prihajalo do anomalij, v nekaterih okoljih je prihajalo do izrazito velikega števila Zoisovih štipendistov, kar je bilo v nesorazmerju s številom prebivalcev.  Namen Zakona o štipendiranju je torej povečati število vseh vrst štipendij, stimulirati socialno šibkejše za šolanje in študij, zmanjšati obseg dela dijakov in študentov ter s tem vplivati na skrajšanje dobe šolanja oz. študija,  poenotenje socialnih transferov,  enostavnejše uveljavljanje pravice do štipendije,  pospeševanje kadrovskih štipendij, podpora sistemu delovanja regijskih štipendijskih shem, zaradi izjemnega pomena teh za razvoj regij in občin v Sloveniji. Ob navedenem je NERAZUMLJIVO, da Študentska organizacija Slovenije, točneje njeno vodstvo in posamezniki, NASPROTUJEJO sprejemu zakona, ki bo prinesel VEČ štipendij, prinesel ZVIŠANJE štipendij, zagotovil BOLJŠE pogoje za učenje in študij ter zagotovil boljšo povezavo med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom, s tem pa VEČJO ZAPOSLJIVOST mladih.  Zakon o štipendiranju bo omogočil šolanje oziroma študij večjemu številu revnejših dijakov in študentov in prinaša pregledno ter enotno ureditev področja štipendiranja, povečanje dostopnosti do pridobitve štipendije, bistveno večjo vključitev dijakov in študentov v sistem štipendiranja, vzpodbujanje podjetij za kadrovsko štipendiranje, racionalizacijo dela državne uprave in pocenitev za posameznega uporabnika ter lažje izvajanje nadzora. Spodbuja se vpis na vrste in področja izobraževanja, ki pospešujejo gospodarski razvoj in izboljšujejo zaposljivost glede na potrebe trga in gospodarstva.  Alenka Jeraj,poslanka SDS