Zakon o RTV Slovenija je politični pamflet Zaresovega ministrstva za kulturo

Nestrinjanje z Zakonom o RTV so v javni razpravi izrazili tako medijski strokovnjaki kot tudi zaposleni na RTV. Zaresova ministrica Majda Širca vztrajno zavaja, da nasprotniki in kritiki zakona o RTV le-tega niso niti prebrali, če pa so ga, pa so ga namerno prebrali površno, obenem pa naj bi pavšalizirali ukrepe, predvidene v zakonu. Po njenih besedah naj bi vsi nasprotniki zakona namerno bili nekorektni. “Najprej diskvalifikacija, nato likvidacija” je že staro znano geslo botra vladajoče koalicije. Zaresova ministrica Širca diskvalificira nasprotnike zakona o RTV zato, da se lahko izogne vsebinski razlagi in proti argumentom nastopa zgolj s pozicije moči.

Ministrica tudi vztrajno zagotavlja, da je zakon o RTV pripravljala vrsta medijskih strokovnjakov – ki jih je seveda imenovala ministrica za kulturo – pri tem pa zamolči, da so se medijski strokovnjaki, ki so bili člani ekspertne skupine – od osnutka zakona ogradili in tudi javno povedali, da pri osnutku besedila niso sodelovali. Ob javni razpravi o osnutku Zakona o RTV je tako Miran Lesjak, ki je bil eden izmed sodelujočih v ekspertni skupini eksplicitno dejal, da “v zakonu prepoznava rešitve, o katerih se skupina ni opredelila, iz zelo enostavnega razloga, ker so bila stališča posameznih članov tako daleč vsak sebi, da ni bilo mogoče potegniti skupnega imenovalca.” Lesjak je v zakonu prav tako prepoznaval rešitve, ki jih je “ekspertna skupina odklonila, prevladujoče zavrnila, s takimi ali drugačnimi argumenti, pa so, sklepam, vendarle prišle v zakon zato, ker je to nenazadnje nek politični akt”.

Tudi Marko Milosavljevič, član strokovne skupine, je v radijskem soočenju povedal, da je zakon “nastal v delni komunikaciji med člani strokovne skupine, ki je potem dolgo časa precej burno razpravljala. Komisija oz. skupina ni o ničemer glasovala, o ničemer ni preglasovala, zabeležena so bila različna stališča do različnih vprašanj in na koncu so bile pri večini zadev ponujene različne možnosti. Na koncu se je ministrstvo samo odločilo za določene možnosti.” Tudi Sandra Bašič Hrvatin, ki je sodelovala v skupini strokovnjakov, je imela veliko pripomb glede predlaganih sprememb o zakonu o RTV, pri čemer “vse niso bile upoštevane”. Ob tem je poudarila, da je “zakon odgovornost ministrstva.”

Osebno nestrinjanje z nekaterimi rešitvami, ki jih predvideva zakon, je izrazil tudi vodja ekspertne skupine dr. Jurij Žurej, a je, kot je dejal, “na koncu obveljala beseda ministrstva.” Nekaj časa se je sicer šušljalo, da naj bi dr. Jurij Žurej bil edini avtor novega zakona o RTV, za kar naj bi bil bogato nagrajen – z mestom direktorja Urada za intelektualno lastnino.

Zakon o RTV predvideva hibridno statusno obliko javnega zavoda RTV. Tovrstni hibridni statusni obliki, ki bo pravzaprav polovična gospodarska družba in polovični javni zavod, so že nasprotovali v Koordinaciji novinarskih sindikatov, kjer so pojasnili, da je ” javni zavod najbolj primerna standardna oblika za izvajanje javne službe.” Enako so menili tudi v sindikatu delavcev radiodifuzije, kjer so izpostavili, da je “predlagana statusna sprememba javne radiotelevizije pravni in ekonomski eksperiment v Republiki Sloveniji.”

Delitev na javno in komercialno televizijo pa je pred časom že zavrnil tudi dr. Marko Milosavljevič, ki je menil, da je delitev na javno in komercialno RTV nemogoča, kajti tovrstna delitev vodi v “marginalizacijo javne televizije, hkrati pa bi to zaradi zmanjšanja oglaševalskih prihodkov RTV pustilo na milost in nemilost vlade”

Nestrinjanje z Zakonom o RTV so v javni razpravi izrazili torej izrazili tako medijski strokovnjaki kot tudi zaposleni na RTV. Medijski strokovnjaki so iz tako imenovane ekspertne skupine izstopili in ob tem ocenili, da odgovornost za zakon nosi ministrstvo. Eden izmed razlogov za zavrnitev zakona je tako tudi v širokem nestrinjanju javnosti in medijskih strokovnjakov z njim. Zakon je tako zgolj politični pamflet vladajoče koalicije, s katerim si bodo zagotovili dolgotrajen vpliv na javni zavod. Tudi zato je tak zakon na referendumu treba zavrniti.