Zakon o RTV prinaša kaos

Zorn: “Ali je lahko kakšna samostojna pravna oseba javnega prava takšna, da lahko pobira naročnino od vsakogar, ki ima elektriko? Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora obravnavali predlog zakona o RTV Slovenija. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec Aleksander Zorn.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

ALEKSANDER ZORN: “Lepo pozdravljeni. Spoštovani. V Slovenski demokratski stranki zakona oziroma predloga ne bomo podprli. Za to je precej razlogov, o katerih smo že govorili, to je navsezadnje tretjič pred tem zborom. In nekatere bom ponovil, večine pa ni treba.

Naj pa povem, da ima zakon svojo zgodovino. Ta zgodovina se začenja v sklicu v prejšnjem mandatu pri prejšnji vladi, ko je bil sprejet nov zakon o RTV in naletel na burne odzive s strani takratne opozicije, ki so se izkazali, da so pravzaprav neumestni. Ni se zgodila nobena kadrovska strahotna zamenjava, ni prišla na vrsto, noben cunami ni nastopil. Nič takega ni bilo. Edini očitek, ki je od tega vsega ostal, lahko bi rekli, da je svet preštevilen. Vse ostalo v teh štirih letih se je izkazalo, da enostavno dobro funkcionira. Se pravi, da je sprememba prejšnjega zakona bila prej prestižne narave, za katero se je koalicija zavezala, kot pa kaj drugega, vendarle se skriva za to zamenjavo tudi še nekaj, o čemer bomo morali govoriti. Ampak še nekaj. Kljub strašnim burnim odzivom na prejšnji zakon, je zakon dobil referendumsko potrdilo. To je zelo pomembno. Težko to vzporejam s tem zakonom, ki tako rekoč ni dobil dovolj močno potrdilo, razen v koaliciji. Velikanski del zaposlenih ga ne sprejema, velikanski del javnosti, javnosti, ki se pač ukvarja z zakonodajo, ali strokovnjakov če hočete, ga ne sprejema, ne sprejemajo ga nekateri sindikati, zaposlene sem že omenil in tako naprej, pa do tega, da je imela nanj bistvene pripombe Zakonodajno-pravna služba in te pripombe še držijo. V prvi varianti zakona, ki ga je ministrstvo umaknilo in je modro spoznalo, da bi ne vzdržal ustavne presoje, kajti tam se je pojavila nenadoma gospodarska družba, ki se ji reče delniška družba, in se sedaj skriva za drugim imenom. Ta delniška družba pa je gospodarska družba take vrste, da ne more pobirati naročnine. Ko se je to izkazalo, je bil zakon umaknjen in sedaj imamo drugačno imenovanje, namesto javnega zavoda posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, smo dobili samostojno pravno osebo javnega prava posebnega pomena. Ampak kljub temu, da je spremenjeno ime, ki je nekoliko manj radikalno, kot je kakšna delniška družba, pa so osnovne značilnosti gospodarske družbe ostale, če to hočemo ali ne. In pravna služba je na to opozorila. Zato še zmeraj ostaja temeljno vprašanje, ali je lahko kakšna samostojna pravna oseba javnega prava takšna, da lahko pobira naročnino od vsakogar, ki ima elektriko? Tisti hip, ko bo nekdo sprožil spor pred Ustavnim sodiščem, češ, da tega noče plačevati, se bo odkrilo kaj to zares pomeni. Kaj takšna družba zares pomeni?

Še nekaj. Če je to družba, ki ima mnogo značilnosti gospodarskih družb, potem je ta zadeva, ki ji pravimo sui generis vendarle taka, da bo treba spremeniti precejšen del zakonodaje, da bo lahko pobirala naročnino oziroma težave so tudi drugod, ampak če bo že registrirana, ali bo zares lahko opravljala svojo dejavnost na kakšen način? Kot javni zavod ali kot gospodarska družba in zaposleni. Zaposleni v gospodarstvu imajo drugačne panožne pogodbe, drugačne sindikate in sploh drugačen odnos do dela in so drugače zaposljivi in odslovljivi. Javni uslužbenci imajo glede tega povsem drugačno usodo in so tako rekoč, vsaj v sedanji zakonodaji, večni. Kateri del bo torej gospodarski in kateri bo javni, kateri bo zaščiten, kot so javni uslužbenci, kateri bo tako slabo zaščiten, kot so uslužbenci v gospodarstvu je velikansko vprašanje. In nastal bo znotraj podjetja kaos, kajti potrebno je povedati, da bodo morale biti pogodbe z vsakim zaposlenim posebej podpisane na novo. Tam se bo razporedilo tudi delo na novo, plače bodo drugačne, zaščite bodo drugačne in nastal bo precejšen kaos, da ne rečem še kaj drugega, posebej zato, ker se bo kmalu izkazalo, da je ta mešanica gospodarstva in javnega lahko takšna, da se bodo marsikateri zaposleni raje odločali za ta ali oni sindikat za to ali drugo varianto, ki naj bi ga bolj zaščitila. To je tista težava, ki vam jo napovedujem in ni edina. Druga je jasno komercializacija, o kateri smo že govorili, že v dvakratni razpravi, kajti gospodarska družba mora skrbeti za sebe, mora skrbeti za tisto za kar je ustvarjena, to je profit. Gospodarska družba se mora preživeti, to je njena naloga, sicer je popolnoma nesmiselno, da jo ustanavljamo. Če misli gospodarska družba živeti od naročnine, potem je ne rabimo. Ko pa rečemo profit, potem rečemo tudi marsikaj, potem je treba imeti program, ki prinaša profit, ki prinaša oglase. Potem je treba imeti še marsikaj kaj prinaša profit. Treba je biti povsem drugačen, kot je javni zavod do zdaj. In potem se tudi vprašamo, če je to profitna družba ali ne sodelujemo pri tem tudi mi. Se pravi, če plačujem naročnino neki gospodarski družbi, ki ustvarja profit, zakaj ne bi bil njen delničar? Zakaj ne bi nekaj od tega imel, saj vanjo vlagam? Tudi to se bo še odprlo in še marsikaj.

In morda še beseda ali dve o tej posebni navedbi jugoslovanskih narodov bivše Jugoslavije, ki naj bi prišli noter zdaj, čeprav so že imeli mesto in se izkazuje kot da je že vse v redu, vendar ni to formalizirano do te mere kot si zaslužijo. Tukaj nastanejo določene težave. Imamo namreč avtohtono manjšino, ki je tudi zapisana v Ustavi, to je italijanska in madžarska, to pa so narodnosti, ki niso avtohtona manjšina zaenkrat in niso v Ustavi. Tukaj napovedujem določene zaplete kar se tiče financ, češ, da ne bo nič več stalo, ker je to že zdaj. Moram povedati, da tisti hip, ko je to formalizirano in zapisano bo potrebno napraviti tudi uredništvo in to najmanj pet s svojim posebnim osebjem. To se pravi, to se širi. In ko se enkrat širi, se pač širi naprej in ko bodo enkrat zapisani in imeli svoje uredništvo, ali ni samo še korak do tega, da bo treba jih zapisati v Ustavo? In ko jih bo treba zapisati v Ustavo, spoštovani poslanci, jih bo treba dati v parlament, pet novih in dva manjšinca, ki sta zdaj, to je 7 novih članov parlamenta ali kar krepka stranka. Dobili bomo v parlament Jugoslavijo z osebnimi prepiri. Toliko mimogrede. No, naj pač gre to svojo pot. Mislim, da bo vendarle potrebno narediti ustavno presojo, vsaj zaradi tega, da bomo izvedeli kakšna družba je, vendarle to ta sui generis, kakšen hibrid je to, ki je dober namen, ampak v naši zakonodaji zaenkrat še nima podlage. Toliko za zdaj. Hvala lepa.”