Zakon o RTV predvideva neracionalno trošenje denarja od naročnin
torek, 2. 11. 2010V nadaljevanju objavljamo stališče poslanske skupine SDS, ki ga je predstavil Jože Tanko.”Spoštovani, danes odločamo o razpisu referenduma o Zakonu o radioteleviziji Slovenija (ZRTVS). Tokrat ta zahteva podpisnikov iz SDS in SNS, ki se jim je pridružil tedaj še koalicijski poslanec Magajna, za spremembo ne bo romala na Ustavno sodišče. Kar pomeni, da na to zahtevo za razpis referenduma ni padla nikakršna senca dvoma v koaliciji. Zakonodajno pravna služba je izrecno zapisala, da referendum ne bo povzročil nobenih protiustavnih posledic, kar pomeni, da zavrnitev zakona in s tem ohranitev javnega zavoda RTV ne bo v ničemer prizadela delovanja javnega zavoda RTV. Zato bi bilo smiselno, da ta referendum izpeljemo kasneje, na cvetno nedeljo, 17.4.2011 kot smo predlagali na odboru za šolstvo in kot ponovno predlagamo z našima amandmajema in ne 12.12. letos kot hoče to doseči koalicija.
Tudi pravni strokovnjaki so pritrdili našemu mnenju, npr. dr. Kavčič, da bi bila poznejša izvedba referenduma smiselna, še posebej, ker je že sedaj jasno, da bo v naslednjih mesecih vloženih še nekaj referendumskih zahtev – npr. za zakon o malem delu, pa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, za družinski zakonik ali še za kakšno drugo Pahorjevo modernizacijo. Če vemo, da se bo to najverjetneje zgodilo, potem je prav, da koalicija v izogib dodatnim stroškom, ravna racionalno in varčevalno – da podpre naš predlog za referendumski dan. To je po Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi možno, le 2/3 poslancev morata tak predlog podpreti. Če je koalicija racionalna, bo predlogu prisluhnila in ne bo ponovila napak, ko je pri vseh ključnih zakonih prezrla in preslišala vse, ki so ji sporočali drugačne poglede in drugačna mnenja. Prav bi bilo, da bi koalicija posledice svojih ravnanj poskušala vsaj zmanjšati, če jih že odpraviti več ne more. Seveda pa ni možno naprtiti stroškov za nesrečo tistim, ki bodo trpeli posledice nesreče, ampak tistim, ki so nesrečo povzročili. To pa sta vlada in koalicija.
Ministrico Majdo Širca smo že velikokrat slišali izreči, da zakona o RTV nismo prebrali, razumeli, ga nočemo razumeti, … in še veliko drugih žaljivih povedi je natrosila, ki niso prav nič primerne za vzpostavitev kakršnega koli kolikor toliko kulturnega dialoga med politiki ali med politiki in civilno družbo. Najbrž hoče vsem sporočiti naslednje – mi pripravljavci in predlagatelji, torej Zares-nova politika beremo in razumemo, vi, ki zakonu nasprotujete, pa se v to področje ne razumete in ga niti nočete razumeti. Kako more kaj tako omalovažuječega stresati nekdo, ki je na čelu kulture in kulturnega dialoga? Tako lahko govori le nekdo, ki ne priznava drugačnega mnenja in pogleda na predlagano rešitev in ki na vsak način hoče doseči, da njegovo rešitev vzamemo kot dogmo. Kot suho zlato. To velja tudi za vse ostalo, kar predlaga Zares.
Ministrica je večkrat dejala, da je ta – njen zakon o RTV – apolitičen. To lahko razumemo tudi kot namig, da je veljavni zakon, ki ga je predlagala prejšnja vlada, političen. Da so tega pisali strokovnjaki in prejšnjega ena oseba. Vendar se je tudi pri tem zakonu pokazalo, da je ključni pisec le ena oseba, dr. Žurej, drugi medijski strokovnjaki pa so počasi izstopali iz ekspertne skupine. Ampak to, koliko oseb je pisalo zakon, niti ni bistveno. Bistvena je kvaliteta. Sedanji – veljavni zakon je dober, saj je prestal referendumsko odločanje. Kar je morda še huje, nezadovoljneži –in ministrica Širca je med njimi, tega – po njenih besedah – »recepta za katastrofo« v 5 letih niso niti poslali Ustavnemu sodišču v presojo. Kar veliko pove o resnosti ministričine trditve.
Širčin zakon je potreben zaradi kadrovskih čistk. Naj spomnim, da je donedavni poslanec poslanske skupine SD Andrej Magajna na Odmevih izrecno poudaril, da še pri nobenem od zakonov te koalicije ni bil deležen tolikšnih pritiskov kot ravno pri tem o RTV. In da se po parlamentarnih hodnikih govori o velikih spremembah na RTV. In da kadrovske spremembe ne bodo preveč opazne, je potrebno najti pravi pravni okvir. Torej je za to potreben nov zakon. Ker, če bi zamenjave izpeljali preveč na suho, bi bila tudi čistka preveč očitna. Pa predsednik vlade Pahor pravi, da je Zakon o RTV povsem nepomemben. Kaj pa njegova kadrovska paradigma? Kdo že ne bo zamenjan in kaj bo bistveno pri kadrovskih odločitvah?
Morda bi se poleg opozicije lahko še kdo vprašal, zakaj pospešeno drsimo na lestvicah medijske svobode. Zanimivo, da ni v zraku nobene peticije in da ne potrebujemo nobene delegacije iz Evrope, ki bi pri nas preverjala stanje in podučevala, ali smo bolj Azerbajdžan ali Danska.
Pahorjeva koalicija je letos vodstvo in organe RTV zavoda povsem prenovila. Imamo nova programski in nadzorni svet, v katerih načeljujeta preizkušena neodvisna strokovnjaka z izrazitim levim političnim pedigrejem, Matjaž Pikalo in Lenart Šetinc. Z veliko hrupa je bil postavljen nov direktor zavoda RTV, prejšnjega je bilo (po dekretu) potrebno odpihniti samo mesec pred iztekom podaljšanega mandata. Mnogi smo spremljali to blamažo, ta kulturni in kultiviran pristop. Nova sta tudi že direktorja radia in televizije.
Vendar je potrebno zamenjave še razširiti, poglobiti in cementirati. Potrebno so tudi spremembe na uredniških mestih in še kje. Zato je potrebno še bolj modernizirati tako Svet RTV kot tudi nadzorni odbor RTV. Ko bo npr. člane Programskega sveta iz kvote poslušalcev in gledalcev, teh je 16, zamenjal 1 predstavnik Nacionalnega sveta za kulturo, organa, ki je politično imenovan. Na predlog vlade ga v paketu izvoli Državni zbor – torej politika. To je organ, ki usmerja kulturno politiko in predstavnik ali celo član tega organa bo sedaj to kulturno politiko še neposredno izvajal kot član organa RTV. In samo na RTV. To veriženje ne pomeni nobene apolitičnosti, prav nasprotno, pomeni neposredno udejanjanje političnosti in bo za RTV imelo podobne učinke kot mreženje pri privatizaciji gospodarstva.
V novem zakonu naj bi pomembno vlogo odigrala t.i. civilna družba, združena v raznih formacijah, v katerih ima sedanja koalicija deponirane številne nepogrešljive kadre, ki se javnosti predstavljajo kot popolnoma neodvisni strokovnjaki in avtoritete, ki jim je samo za javni interes in blagostanje, v resnici pa so popolna transmisija troedine partije v vseh njenih pojavnih oblikah – SD, Zares in LDS. Veliko takih je npr. v zvezi društvenih organizacij, njihov član bo po novem član Sveta RTV in bo ta nadomestil člane poslanskih skupin iz kvote gledalcev in poslušalcev. In kdo ima glavno besedo v tej Zvezi društvenih organizacij? Ne boste verjeli – OKS. Njegovi predstavniki zavzemajo vse ključne funkcije. In tako smo spet pri Janezu Kocjančiču, nekdanjemu predsedniku zgodovinske oblike SD in nekdanjemu predsedniku Sveta RTV. To je ta civilna družba. Bolj orto skoraj ne more biti.
Še nekaj. Na ključku glavnega kadrovika SD, ki se je kmalu po začetku mandata Pahorjeve vlade javno pohvalil s spiskom več sto – pravzaprav več kot 600 oseb, ki jih je potrebno zamenjati, je ostalo še nekaj nedokončanih projektov. In javna RTV je prav na vrhu nedokončanih projektov Pahorjeve vlade. Ljudem bo moral nekdo stalno dopovedovati, da le ni tako hudo kot ljudje občutijo; da je drugje še slabše in da bi bilo tudi pri nas slabše, če bi bila kakšna druga, bolj delovna in učinkovita vlada in ne ta z Olimpa.
Zaradi česa še je potreben novi zakon?
Zaradi programa, ki ga oblikujejo organi RTV – ti so sedaj povsem prenovljeni po meri koalicije, zagotovo ne. Prav tako ne zaradi gledanosti, slabega finančnega stanja ali kakšnega drugega racionalnega razloga. Zavod izpolnjuje vse obveznosti do gledalcev in poslušalcev. Če jih ne, lahko koalicija ukrepa brez spremembe zakona. Isto velja za primer, če bi bil zavod v slabem finančnem stanju. Pa tudi ni. Čeprav se naročnina 4 leta, vse do lani, ni spreminjala, zavod ni imel finančnih težav. Dosegel je deleže lastne oziroma domače produkcije, manjšine imajo svoj program, gledanost in poslušanost je kljub čedalje večji ponudbi vsakovrstnih elektronskih medijev zadovoljiva, …
Torej še zakaj je potreben nov zakon?
Odgovor se ponuja sam po sebi. Zato, ker ima RTV stalen vir prihodkov. Kakšnih 90 milijonov evrov letno se zbere iz naročnin in sedaj je bil ves ta denar namenjen za javno službo, za poslanstvo zavoda. Od sedaj naprej ne bo več tako. Električni števec bo sicer ostal osnova za plačilo naročnine, na katero pa bodo s projekti prežali drugi – zasebni interesenti, več njih najbrž v obliki tihih družb. Kot v več drugih primerih družb v večinsko državni lasti. Da se bodo taki transferji lahko izpeljali zakonito, pa je že potrebna statusna sprememba RTV. Prav zato je najbrž bil v tej ekspertni skupini tudi pravnik POP TV, ki je vsaj na informativnem področju, pri filmih, športnih prenosih, pri oglasnem trženju in še kje, konkurent javne RTV. Da bo že vnaprej vse pravno usklajeno in urejeno.
Ta koncept novega RTV je na tem področju identičen kot je bil koncept pri nalepkah. V obeh primerih je zakon določal obvezno dajatev, ki se je pri nalepkah obračunavala na osnovi registrske tablice, pri RTV pa na osnovi električnega števca. Tam sta z nalepkami služila Cetis in Mirage, tu bodo s programi in frekvencami drugi proizvajalci. Predvsem ali pa celo izključno tisti iz Ultra in Infra spektra. No, morda bo nekaj mimo programske in finančne sheme kanilo tudi filmu in Filmskemu skladu.
Ko je Janševa vlada odpravila nepotrebne nalepke, je Mirage sprožil tožbo in dobil dosojeno visoko odškodnino. In ko bo naslednjič spremenjen zakon o RTV, bo takih tožb bistveno več in odškodnine bistveno višje. Da bi se temu izognili, je potrebno zakon na referendumu zavrniti.
Tudi sicer je stranka Zares – stranka kulturne ministrice – v zadnjem času uprizorila pravo lomastenje po državnih podjetjih, v katerih je denar. Spomnimo se samo posega v telekomunikacije – ki jih je bilo potrebno iz gospodarskega, kamor sodijo, na silo prenesti na visokošolski resor. Kljub uporu nekaterih mladcev v koaliciji.
Spomnimo se nedavnih posegov na Pošti, v Energetiki ali pa v Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja odpadkov iz NEK. Kjer koli je kaj prostega denarja, dobička ali stalen vir prihodkov, tam Zares poskuša s »sui generis« posegi in rešitvami. Gre samo za denar. Naj samo še enkrat spomnim, da ima RTV stalen vir prihodkov – RTV naročnino. In od javnega interesa bo ostala obveza plačila naročnine, torej formiranje prihodkov, stroškovni del pa bo prepuščen zasebnemu interesu.
Kljub temu, da ta vlada ni sposobna zagotavljati z ustavo zagotovljenih pravnih in socialnih pravic svojim državljanom, širi dejavnost zavoda s celo nekakšnimi jugoslovanskimi studii za skupnosti, ki jim po ustavi še nismo ničesar dolžni. Ob tem, ko država kot lastnik Steklarske Nove ne bo plačala delavcem niti prispevkov, tu odpiramo nove pravice in posledično najbrž tudi novo proračunsko breme. Ali pa bo šlo na škodo domačih programov. Da bi morda podprli izobraževalni program slovenščine za tujce ali za tiste iz bivše Jugoslavije, ki se našega jezika še niso v zadostni meri naučili, o tem naši ministri in predsednik vlade ne razmišljajo. Pa tudi tisti ne, ki so ponudili v sprejem Deklaracijo o politiki RS do novih narodnih skupnosti, s katero želijo po hitrem postopku ustvariti nekakšno pravno podlago za uvedbo jugoslovanskega govornega in video programa v naši RTV.
Bistveno se poveča Uprava RTV. Sedaj imamo enega generalnega ter direktorja radia in direktorja televizije, po novem predlogu jih bo v upravi 5 in 5 kabinetov. Razširjena uprava najbrž ne bo cenejša. In še več takih biserov bi lahko našli v zakonu, ki ga pošiljamo na referendum.
Kot sem že v uvodu povedal, predlagamo, da se referendum izvede na cvetno nedeljo, 17. aprila prihodnje leto, ko bodo državljani na isti dan lahko glasovali še o prvem paketu Pahorjevih modernizacij. Ne zapravljajmo časa in denarja, določimo referendumski dan, združimo volilne kampanje in odločimo, kaj bomo od teh modernizacij sprejeli in kaj zavrnili.
Upam, da bo tokrat v koaliciji dovolj modrosti, da nam bo končno enkrat v tem mandatu le prisluhnila in podprla naša amandmaja. Bodite drzni, kot vam večkrat javno na dušo položi vaš premier Borut Pahor.”