Zakon o RTV-ju je izključno delo ministrstva, kar pomeni politike
torek, 30. 11. 20101. V čem je novi zakon o RTV SLO boljši ali v čem slabši od prejšnjega zakona?
Javni zavod RTV je največja kulturna ustanova nacionalnega pomena, ki je na podlagi prejšnjega zakona končno izplaval iz rdečih številk, zavod je začel poslovati transparentno, pridobil je tretji parlamentarni program, ki volivkam in volivcem omogoča, da neposredno spremljajo delo poslank in poslancev v državnem zboru in si tako sami ustvarijo mnenje.
Zakon Majde Širca pa prinaša ogromno škodljivih posledic za delovanje RTV zavoda in zdi se mi, da predlagatelji zakona sploh niso predvideli posledic, ki jih prinaša. Tako se lahko zgodi, da bo zaradi nedomišljenih rešitev znotraj zakona RTV Slovenija postala namesto simbola kulture, simbol povprečnosti. Zaresov zakon o RTV ne zagotavlja demokratičnosti in pluralnosti javnega zavoda. Zakon je nastajal na ministrstvu za kulturo po diktatu politike. Navajanje, da je bilo pri pripravi zakona upoštevano mnenje strokovne javnosti, pa je priročna manipulacija, saj so eksperti, ki so bili udeleženi in povabljeni v pripravo osnutka zakona, iz te skupine izstopili ter s tem pokazali, da ne želijo svojih strokovnih referenc predstavljati skozi zakon, ki njihovih rešitev sploh ne upošteva. Zato je ta zakon izključno delo ministrstva, kar pomeni delo politike, kar pomeni, da je politično popolnoma kontaminiran. Proti zakonu se je izrekla tudi strokovna javnost in tisti, ki jih zakon najbolj prizadeva – delavci v okviru RTV-ja. Hubert Požarnik je kot član programskega sveta RTV celo dejal, da: “Ko sem potoval iz Kambodže v Slovenijo, sem vedel, da je sedem ur časovne razlike. Ko pa sem prišel in videl osnutek zakona o RTV-ju, sem mislil, da sem se vrnil 64 let nazaj.”
Bistvenega pomena je tudi preoblikovanje javnega zavoda v nekakšno hibridno pravno obliko, ki bo delno gospodarska družba, delno javna televizija. Zaradi tega hibridnega statusa bodo komercialne vsebine vprašljive kvalitete imele več možnosti v programu kot tiste, ki so osnovno poslanstvo te hiše, torej izobraževalne, kulturne in znanstvene. Obstoječi zakon pa ohranja nivo vsebin, ki nimajo komercialnega namena, ampak osveščajo, izobražujejo in informirajo javnost ter s tem širok krog gledalcev. Šircin zakon te vsebine postavlja pod vprašaj.
Zakon nikakor ne deluje v smeri depolitizacije javne televizije, ampak ravno obratno. Intence Zares-a, da obvladuje RTV hišo so tako močne, da želijo ne oziraje se na posledice transformirati javni zavod v nekakšen oranžno-rdeči poligon.
RTV zavod ne sme in ne more biti oproda vsakokratni oblasti, ampak mora delovati po strogih načelih in kriterijih objektivnega in nepristranskega poročanja. Novi zakon prav tako omogoča, da se bo denar od naših RTV prispevkov, ki se jih na letni ravni nabere za okoli 90 milijonov evrov, stekal v privatne žepe. Zakon, ki deluje po principu politično-tajkunskih apetitov, bi bil prava katastrofa za slovenski medijski prostor, ki je že tako pluralno osiromašen.
2. Ali pričakujete, da se bo zakon o RTV SLO spreminjal pod vsakokratno novo oblastjo?
Sprememba zakona o RTV je bila ideološka zaveza koalicije. Če bi jim bilo kaj mar za voljo ljudstva, ki je na referendumu leta 2005 zakon podprlo, zakona ne bi spreminjali, temveč bi ga dopolnili na tistih mestih, kjer so menili, da je slab. Demokratičnost ni v tem, da rušiš obstoječe stanje, ki ni slabo, ampak je demokratičnost v tem, da skušaš stanje, ki je stabiliziralo RTV, izboljšati. Ali plastično povedano: demokracija ni v tem, da okno razbiješ, ampak v tem, da okno očistiš.
3. Kako ocenjujete dozdajšnje delo novinarjev RTV SLO? Ali menite, da bodo novinarji na podlagi novega zakona delali drugače?
Sama kot nekdanja soustvarjalka RTV programov vem, česa so sposobni zaposleni na RTV zavodu. Vem, da televizija Slovenija ponuja odlične tako novinarje kot druge ustvarjalce RTV vsebin in vem, da želijo delati le dobre programe brez političnega kupčkanja in pričkanja. Delo novinarjev je nedvomno zahtevno in odgovorno. Vendar nikakor ne smemo pristati na to, da bi novinarjem politika dirigirala, kaj je tisto, kar mora izvedeti javnost. Spomnimo se samo afere bulmastifi, ki je doživela pravi mrk na področju medijskega poročanja. Težnje, da se ukine oddaje in utiša tiste novinarje, ki niso povšeči vladajoči koaliciji, pa so iz dneva v dan bolj glasne. In če želimo nekoč resnično stati za tem, da je Slovenija socialna, pravna in medijsko pluralna država, potem moramo dati prosto pot ljudem, katerih delo je nepristransko in objektivno poročanje.
4. »Tokratni referendum o zakonu o RTV Slovenija je še en Janšev poskus, da obdrži nadzor nad nacionalko,« je bilo zapisano v enem izmed slovenskih tednikov. Kako ste do sedaj nadzorovali RTV in ali imate rezervno strategijo nadzora, če referendum ne bo uspešen?
Bolj me zanima, kakšni bodo koraki koalicije, če bo izgubila referendum! Menim, da bo še bolj ideološko nestrpna. Nepriljubljenost te vlade je zaradi nerazumnih in neproduktivnih dejanj, tako velika, da me ne čudi, zakaj tako ihtavo hitenje po spremembi zakona o RTV.Televizija ima vsekakor moč, ki lahko spreminja javno mnenje. Da pa ima Janša nadzor nad RTV- jem, pa je domišljav način razmišljanja leve politične opcije, ki je že 60 let navajena, da so mediji njihovo orodje, ne pa subjekti, ki jih nadzirajo. Sicer pa je Janez Janša kriv tudi za sneg, ki danes pada, pa da ne bi bil za politizacijo RTV-ja.