Zakon o RTV je nedodelan in ga je potrebno zavrniti

S predlogom zakona se ne strinja ne strokovna in ne politična javnost. Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora obravnavali predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Aleksander Zorn.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.ALEKSANDER ZORN: Spoštovani kolegi, primerno spoštovana gospa ministrica in sodelavci, lepo pozdravljeni! Spoštovana ministrica, pohvaljeni, ker ste umaknili prvi zakon, ki tako ali tako ne bi uspel priti do verifikacije. Manj pa ste pohvaljeni za drugi zakon, za tega zdaj, saj je še slabši od prvega. Prišli ste sem, spoštovana ministrica, z zakonom, ki mu nasprotujejo: vladna služba za zakonodajo, Ministrstvo za javno upravo, v vaši lastni vladi, številni pomembni pisci, kot je, na primer, Rado Bohinc, sindikati kulturniških in umetniških ustvarjalcev, Sindikat novinarjev Slovenije, novinarji Radiotelevizije in seveda manjšinci.. Ne gre za enostavno neusklajenost, kajti navsezadnje bi lahko dosegli enotnost v sami vladi. Kakor tudi ne preseneča kakofonija te vlade pri sprejemanju kakšnih zakonov, vendar če vam pa vladna služba za zakonodajo zagotavlja, da je zakon pripravljen tako, da ga ne bo moč vpisati v register in da ne bo zaživel, da je tako rekoč neprimerne, in če vam nasprotuje drugo ministrstvo iste vlade, ki nasprotuje temu zakonu, se mi zdi pa že nekoliko preveč. Tako da glede tega bi morala potekati priprava tega zakona nekoliko bolj resno.Na začetku moram povedati še nekaj. Da bi ustavili prestižne boje med tako imenovanim “Grimsovim zakonom” in zdajšnjim zakonom, predlagam, da se nehamo ukvarjati s tem. In pozivam tudi svoje kolege, da nikakor ne branijo kakšnega “Grimsovega zakona”, kajti s to obrambo se samo prikriva slabosti tega. To je odličen primer, kako lahko skrijemo za kritiko prejšnje vlade izjemne slabosti tega zakona in te vlade. Pustimo to pri miru, kajti to so sami znotraj parlamentarni boji, larpurlartizem, s katerim ne bomo dosegli tega, da bo končno zakon boljši, da bo veljaven, da bodo morda celo novinarji zadovoljni ali pa vsaj del njih, in tako naprej. Hkrati me ima, da bi svojim kolegom priporočil, da bi ta zakon v celoti podprli, saj navsezadnje po machiavellistični pameti ni treba drugega, kot da počakamo, da se vladar zamenja, če govorim machiavellistično, oziroma da se vlada zamenja,  pa bomo lahko odlično vladali s tem zakonom, ki je prav tako političen in prav tako omogoča marsikateri vpliv politike na uboge novinarje.In če spomnim nazaj. Grimsov zakon je bil sprejet s strahotnim vreščanjem takratne opozicije, dobil je svoj referendum in ga dobil. Bili so prizadeti avtonomni novinarji, ki jim je bila kratena svoboda. In kaj se je zgodilo z vašim prvim primerom zakona, ki ste ga potem umaknili? Ta isti užaljeni avtonomni novinarji so se mu popolnoma uprli. Kako to? Kakšno obrambo z novim zakonom ste mu pripravili? In kaj je novi zakon, ta, ki je zdaj tukaj? Komaj je kaj spremenjen od prejšnjega. Novinarji so, vsaj kot tista organizacija, ki združuje vse, deloma tiho, nekateri so izrazito proti, vsekakor pa so razdeljeni. To se pravi tudi zdaj niste rešili avtonomije novinarstva s tem predlogom. Toliko za začetek. Sicer pa se mi zdi bistveno nekaj težav tega zakona, ki jih bom povedal, nekatere bodo pa tudi moji kolegi. Za začetek tisto kar je zapisala služba za zakonodajo, kajti to nam je nekako interno prišlo v državni zbor  na mizo in ni splošno javno, je pa tako dobro, da če bi to prebral bi lahko odšel, ker je že dovolj tudi za našo poslansko skupino in tudi za vas bi moralo biti, to je vaša služba. Tako pravi Služba Vlade za zakonodajo, ki nasprotuje obravnavi objavljenega gradiva: “Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo še vedno opozarja predvsem na sistemska vprašanja in nekatera druga vprašanja, na katere je služba opozarjala v svojem mnenju in tekom medsebojnega medresorskega usklajevanja. RTV status kot samostojne pravne osebe javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena je s tem v zvezi treba ugotoviti, da je popolnoma “sui generis” statusna oblika, ki ne ustreza nobeni izmed statusnih oblik javno-pravnih in zasebno-pravnih oseb. Že na podlagi takšne ugotovitve se po mnenju službe glede na predvidene ureditve postavljajo resni sistemsko pravni pomisleki. Ugotovljeno je, da je predvidena statusna oblika RTV popolnoma odstopa od vseh znanih in ustaljenih oblik subjektov, ki izvajajo določeno dejavnost. Služba se sicer lahko strinja, da je položaj in delovanje RTV dokaj specifičen glede na ostale subjekte, vendar to apriori ne more imeti za posledico obrata v neko povsem svojevrstno urejanje določenega vprašanja, sicer bi v pravnem redu obstajale same izjeme od sistema. Vsekakor je treba pri vzpostaviti novih statusnih oblik veliko pozornosti posvetiti temu, da so vsa potrebna vprašanja ustrezno urejena, saj gre za ustvarjanje nekega novega sistema, ki do sedaj ni bil še v ničemer reguliran. V kolikor navedena predpostavka ni izpolnjena pravna ureditev ni določna in jasna posledično povzroča težave pri njenem izvrševanju in je v končni fazi sporna z vidika ustavnega načela pravne države.Navedeno je, da se zanjo uporabljajo določbe drugih zakonov, ki urejajo delovanje pravnih oseb javnega prava. Po mnenju službe je takšna določba nejasna. Zato se postavlja vprašanje katera je sploh tista zakonodaja, ki naj bi veljala za RTV Slovenijo.” In naprej. “Na podlagi navedenega služba meni, da predlog popolnoma odstopa od sistemsko uveljavljenih statusnih oblik javnega prava ter da tudi ni povsem jasen glede vprašanja katera zakonodaja naj bi bila predvidena “sui generis” obliko veljala.” Skratka, še konec. “V 58. členu je predvideno sklepanje aneksov h kolektivnim pogodbam. RTV uslužbenci, zaposleni naj ne bi bili več javni uslužbenci, kar pomeni bistveno pravno in dejansko spremembo, ki bi jo bilo treba preučiti tako, da bi našli novo podjetniško kolektivno pogodbo.

Jasno pa je, da v kolikor tega roka ne bo, bi lahko prišli do situacije, ko zaposleni na RTV dejansko ne bi bili več uslužbenci, bi pa zanje lahko v celoti veljala zakonodaja za javne uslužbence, itn. Skratka, zakona kot takega ne bo moč vpisati v register. Se pravi, da ne bo zaživel in to bomo seveda v poslanski skupini dali preverjati, od vseh možnih sodišč, ki so pač za to kompetentne, pa do ustavne.Druga stvar. Posledica za zaposlene je fatalna. To ne pomeni, da se zavzemam, da morajo biti novinarji javni uslužbenci. Nikakor ne. Pač pa moramo povedati, da imamo opravka z institucijo, ki zaposluje 2 tisoč ljudi, od njih je odvisno tudi seveda toliko in toliko družin, in da ta sprememba v kolikor ni natančno pripravljena, pomeni socialno bombo. To je že treba vedeti in to je treba upoštevati. In seveda nadalje, kako bo tekla ta zakonodaj, je trd oreh. Kako bodo novinarji zavarovani na primer, zavarovani socialno, zdravstveno itn., itn. Ali boste to delali z aneksi ali boste delali s splošno pogodbo ali boste pri tem odpuščali, kajti izkazalo se bo, da so kriteriji za nove zaposlitve povsem drugačni od teh za javne uslužbence. Kako boste vzpostavili te kriterije. To je ogromen konglomerat vprašanj, ki bo v 2 tisoč članskem kolektivu imel zelo hude posledice. Tudi ministrstvo za javno upravo vam v tem smislu nasprotuje. Pravi takole; splošna pripomba na predlog zakona je, da ne vidimo razloga za izločitev RTV Slovenije iz javnega sektorja, saj menimo, da je v zakonu v sistemu plač v javnem sektorju poseben status ustrezno določen, kar utemeljujemo z naslednjimi. Potem je več strani tega. Med drugim je pomembno tole, da RTV Slovenija zaradi svoje dejavnosti in statusa sodi v javni sektor in je v sistemu javnih financ uporabnih javnih sredstev, in da pri sredstvih pridobljenih iz prispevka RTV, ne gre za lastna sredstva RTV Slovenije, ampak seveda za nekoliko drugačna. Gospodarska združba si jih ne more kar prisvojiti. In da ima zakonodajalec pravico porabo javnih sredstev učinkovito urediti, in da je spis ob izključitvi RTV, zelo, v plačni sistem javnega sektorja s posebno ureditvijo bo skrbel za upoštevanje posebnega položaja RTV SLO. Skratka to pa je tisto, kar pomeni boj med ministrstvom. In kaj pravi seveda gospod Rado Bohinc. Zelo zanimiv. Ne morem reči, da je ravno vaš nasprotnik. Takole pravi. Zamisel o pravno organizacijskih oblikah “sui generis” v javnem sektorju, ki bi se lahko razširila tudi na druga področja, če Zakon o zavodih ne bo kmalu posodobljen, za Slovenijo ni primerna pot, saj že ima razvejan in pravno urejen sistem oseb javnega prava, ki ga je treba posodobiti. In zakon, ki ustanavlja novo pravno osebo javnega prava, denimo RTV, mora določiti njeno pravno organizacijsko obliko, sicer to eminentno pravno vprašanje prepušča številnim drugim odprtim vprašanjem in nemočni razlagi prakse začenši z registrskim sodiščem. Tako torej, spoštovani kolegi, imamo problem. S tem zakonom imamo problem. In naše stališče je, da je pripravljavec zakona, bi se moral odločiti za eno od zakonskih možnosti od naštetih statusnih oblik ter za RTV Slovenija tudi eksplicitno določiti pravno organizacijsko obliko. Ne pa, da je iznašel novo. Kakor se to sliši lepo. Tudi primerjave s tujino, z Britanijo, Nemčijo in Avstrijo, ki jih je gospod Rado Bohinc izvrstno obdelal, tudi slučajno ne zdržijo nikakršne primerjave. Ne zato, ker imamo podobno ime. Podobno ime se lahko prepiše. Pač pa zato, ker imajo vse te države popolnoma drugačno zakonodajo, ki jih seveda v tem lahko podpira. Toliko o tem. Kolegi bodo govorili o svetu, o programskem svetu in o nadzornem svetu.

Sam bi se seveda oglasil še z nečim, kar zadeva nas vse in to zelo močno in to je izločitev 3. parlamentarnega programa RTV Slovenija na Državni zbor. Kajti ta izločitev je izjemno nenavadna. Obstaja bojazen, da se uvaja državni medij, kar že samo po sebi omejujejo novinarsko avtonomijo. Zakon ne določa statusa in položaja novinarjev, ki bodo delali v Državnem zboru oziroma oblikovali ta program, zaradi osebe pri kateri bodo zaposleni in vira financiranja se ponuja zakonodajalčeva rešitev, da bodo javni uslužbenci, obstaja pa tudi vprašanje, da ima Državni zbor Republike Slovenije po Ustavi Republike Slovenije in zakonov sploh pristojnost, ostaja vprašanje, če ima pristojnost izdajati televizijski medij in kako bo glede na ustavno in zakonsko naravo tega dela državnega organa urejeno morebitno oglaševanje na 3. programu od česar je odvisno tudi financiranje medija. Bo to pod določenimi pogoji dovoljeno ali prepovedano, zakon nato naj to določi. Na sploh predlog zakona ne vsebuje jasnih določb o financiranju 3. parlamentarnega programa in uredniški ter novinarski avtonomiji zaposlenih, ki bodo ta program oblikovali. V zakonu tudi ni jasne določbe, da ne bo morda ta program po dveh letih ugasnil. Rešitev je nenavadna še iz vidika obstoječega zakona o medijih, saj bi potem Državni zbor Republike Slovenije, kot izdajatelj tega TV medija sam oblikoval in sprejemal programsko zasnovo medija, kar pomeni, da bi programske vsebine oblikovala politika.         Če pogledam to nekoliko bolj iz prakse, spoštovani kolegi, kaj to pomeni. Najprej prostor. Ali bo ta televizija tukaj v Državnem zboru? Ali bo ostala na televiziji in bomo plačevali najemnino? Ali bomo volili urednike, vsakič po koalicijski večini? Ali jih bomo zaposlili kot javne uslužbence pri tem, da bodo njihovi kolegi vsi novinarji? Kako bomo delali s tem? Navsezadnje, kako bo teklo pokojninsko zavarovanje? Kaj bo s tem? Po kakšnem zakonu? Nič od tega ni jasno. Da ne govorim, da bodo odrezani od arhiva Televizije Slovenije, kajti če bodo izločeni, če bodo kaj hoteli uporabiti tudi plačevali in bo to nenadoma zelo drago. Vse bo nenadoma zelo drago. In potem se bomo po dveh letih tega odrekli. Lahko bi poslanci si razdelili funkcije in bi na primer določili glavnega urednika gospoda Potrča, ki vidim, da se zdaj nekoliko zabava. Za gospo Potrata bi pa predlagal, da je speaker-ica, ker ima zelo blagoglasno marsikaj zelo odlično povedati in sploh ima dober stil. Gospoda Jerovška, ki se smeje bi predlagal za lektorja, na primer, ker je znan v tem in za oglase, ne vidim ga, predlagam Srečka Prijatelja, ko se vrne nazaj. Mislim zelo resno, ampak to vam pove, kako zelo težko bo uveljaviti ta 3. program. Tako je s tem. Mislim, da je zakon nedodelan, nepripravljen in spoštovana ministrica, ostanite še kar naprej z nami, ampak mi ga bomo zavrnili.