Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora le PR poteza koalicije

Gorenak: “Če bi koalicija z zakonom imela resne namene, bi se na podlagi zakona upoštevalo vse primere nezakonito pridobljenega premoženja, od začetka lastninjenja naprej, torej od 90-ega leta in ne le zadnjih 5 let.” Poslanke in poslanci so na 30. redni seji obravnavali predlog zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v okviru rednega postopka. Stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je predstavil poslanec dr. Vinko Gorenak.DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Ko sem poslušal oba predgovornika, tako gospoda Jurija, kot gospoda državnega sekretarja in sem primerjal njune nastope 4. 3. 2010 pa tiste nastope ob zakonu, ki ga je vložila Cveta Zalokar Oražem, si ne morem drugače tolmačiti spremembe njunih stališč kot to, da sta bila na Brezju pa sta molila ali pa, da sta bila mogoče kje tam dol v Bosni v tistem znanem kraju, kjer tudi Marijo srečaš in potem čisto drugače misliš o življenju.Poglejte, zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Naj v štartu povem, da bomo mi zakon podprli, ker je primeren zakon za nadaljnjo obravnavo. Pa vendarle, dajmo se malo spomnit. 4. 11. 2010 je koalicija, takrat je bila še ta resna, ne tista z rezervno sestavo, vložila zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Takrat smo rekli, da je to redni postopek, da bi recimo povabili SDS k podpisu se ni zgodilo. Ni se pa zgodilo, mi smo tisti zakon tudi podprli, seveda se ni zgodilo zakaj? Zaradi jasnih namer podpisnikov, ki so imeli en sam jasen cilj, ta pa je javnomnenjski učinkek. Saj zakon je važen, vsebina ni važna, vse drugo ni bilo važno, ampak javnomnenjski učinki, ker je to lepo tako govoriti.Naj vas spomnim, da smo opravili za tisti zakon, ki smo ga mi tudi podprli, javno predstavitev mnenj. Deležen je bil velike medijske pozornosti, vse od vložitve pa tam do januarja letos. Pisalo se je kako bo koalicija naredila zdaj red, mediji so poročali, elektronski, kako bo zdaj vzpostavljen red, skratka vse premoženje tajkunom bo pobrano. Številni strokovnjaki so pa vpili, da seveda gre za posege v zasebno lastnino, da je to protiustavno in ne vem kaj še vse. No pa je vaš minister kot član, takrat še resne koalicije pa je ta zakon zmasakriral, sesul ga je, iz njega je naredi neprepoznavno gmoto. Tako ga je napadel. Državni sekretar mu je asistiral. Ampak dobro, minili so trije meseci, javnomnenjski učinki so bili doseženi. Ampak ker javnomnenjski učinki morajo trajati, zlasti pa v času ki prihaja, ta je tudi zelo pomemben, 29. 6. 2011 dobimo na mizo, umikamo zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora iz oktobra 2010. Umikamo. Zakaj pa umikamo? To je bil vendar zakon, ki je bil dober. To je bil vendar zakon, ki so mu mediji namenili hektolitre črnila in ne vem koliko časa v elektronskih medijih. Ne, zdaj ga pa koalicija umakne. Ga umakne. Ampak to je že potem tista manjšinska koalicija z rezervno sestavo. Ampak poglejmo naprej. Isti dan seveda dobimo na mizo nov zakon, to je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. To je tisti zakon, ki smo ga tri dni nazaj umaknili pa so ga zdaj spet dali in spet smo bili deležni stampeda in gospoda Jurija sem videl v vseh medijih. V vseh medijih, ker je pač prvopodpisani. Bistvo je EPP. Spet imamo medijske učinke. Zato je zame temeljno vprašanje, ki danes obstaja, gospe in gospodje, jaz sem v štartu rekel mi bomo ta zakon podprli. Ampak nastane eno temeljno vprašanje ali iščete predvolilne učinke s tem zakonom, pa ga boste spet potem v en predal dali? Potem pa enkrat tik pred slovesom iz tega parlamenta napisali umikamo zakon ali pa bo umrl ta zakon sam od sebe, ko bo parlament prenehal delati, ali pa mislite resno. Ja, zdaj vidim, da gospod Juri mi kima. Prav, mislite resno zato tudi mi sodelujemo. Torej, mi bomo sodelovali pri pripravi tega zakona, pri nadaljnjih postopkih, vendarle moramo iti nazaj v zgodovino. Namreč, še nekoliko nazaj. 4.3.2010. Takrat smo obravnavali Konvencijo Sveta Evrope o pranju denarja, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem, gospod predsedujoči, to se veže na ta, zato omenjam to, se veže na zakon, ki je pred nami, zato omenja. Takrat koalicija pride z izjavo, Slovenija je bila mislim, da edina evropska država, povsem edina evropska država, ki je rekla tako: skladno s točko A četrtega odstavka 53. člena Konvencije Republika Slovenija izjavila, da si pridržuje pravico, da četrtega odstavka 3. člena konvencije ne bo uporabljala. Ampak zdaj to je paragraf. Pojdimo na vsebino. Torej, mi pa govorimo zdaj prav o tem. Namreč, ta paragraf govori točno o tem, da Slovenija ne bo šla v zasege premoženja na tak način. Odvzemanje premoženja na tak način kjer ima to urejeno posebej in sicer tako, ko si obsojen ti pa vzamejo, če ti kaj dokažejo, dokažejo ti itak nič. V SDS smo takrat vložili amandma in smo rekli izjava iz 5. točke 4. člena tega zakona preneha veljati 5. marca 2011. Kaj smo hoteli doseči? Mi smo hoteli doseči to, da bi v tistem času uredili pravni red tako, da bi Slovenija lahko uporabljala to konvencijo in tudi ta člen te konvencije, ki se veže na to. Torej, želeli smo prilagoditev našega pravnega reda, tako da bi ta pridržek lahko umaknili. Naš amandma je bil zavrnjen tudi razdelili ga niste poslancem, gospe in gospodje iz koalicije in ga nismo dobili na mizo, ni bil razdeljen. Danes naš zadržek torej velja. Republika Slovenija ne uporablja četrtega odstavka 3. člena te konvencije. Ta pa govori ravno o tem. Gospe in gospode, se vam ne zdi, da je zakon, ki je pred nami, ki ga danes obravnavamo v nasprotju z 8. členom Ustave. Treba je zdaj to popraviti. 8. člen Ustave pravi, da zakoni morajo biti v skladu z Ustavo in mednarodnimi pogodbami kar ta konvencija je. Se pravi, če bomo ta zakon pripeljali do konca je treba tudi ta pridržek umakniti, sicer nam zakon ne bo veljal glede na Ustavo in ga nam lahko sesujejo, Ustavno sodišče. Ni resnih namenov, ni še resnih namenov. Dobro. Mi pristopamo resno in bomo tudi resno nadaljevali z nadaljnjimi obravnavami, v tej fazi pa zakon podprli. V amandmajski obliki, to vam pa v naprej povem in najavljam, da bomo skušali narediti bolj operativnega, o čemer bom govoril v nadaljevanju, in takšnega, ki bo bolj učinkovit, bom povedal kje in na katerih področjih. In pričakujemo podporo našim amandmajem, če imate resen namen, če ni resen, potem bog pomagaj, ne morem na to vplivati. Od naše podpore amandmajem, ki jih bomo vložili in pripravili, so odvisna nadaljnja glasovanja, ker če je zakon propagandnih učinkov, pri čemer je brez veze se z njim truditi, potem se raje ukvarjajmo s kakšnim drugim zakonom. Če pa je, ima resne namene in bo tudi konvencija poštimana, da bi bila stvar v okviru ustave, potem lahko gremo naprej in bomo tako tudi glasovali. Konkretne pripombe. Poglejte, konkretne pripombe so naslednje. Člen tri govori o 50 tisoč evrih. Prav. Ampak je možno tudi o manj govoriti. Veste, 50 tisoč evrov je grozovito velik denar, ker nekako da potem slutiti, da tisto kar je pa pod 50 tisoč evrov, pa lahko kradeš še naprej oziroma, če je večkrat pa tako, veste, ampak o tem se da pogovarjati. Menimo, da je to dobro še znižati ta znesek, da se zajame večji krog teh ljudi. poglejte, 4. člen, točka 10, alineja 12. Tam govori o kaznivih dejanjih gospodarstva, tri leta ali več zapora. Zdaj, kako je ta naša zakonodaja naštimana, tudi vemo in bi kazalo mogoče razmisliti, da tudi za določena kazniva dejanja pod tremi leti posežemo. Zakaj pa ne. 4. člen, točka 10, zadnja alineja. Menim, da je treba zajeti tudi kazniva dejanja za katera je predpisana manj kot pet let zapora. Zdaj je pet let zapora meja in bi bilo dobro zajeti tudi tisto kar je pod pet let. Do neke meje, se zadevam. Člen pet, odstavek dva. Opa, tukaj smo pa že malo hudi. Na večih mestih, prvič pa na tem mestu, zakon, predlog zakona zelo jasno govori o zadnjih petih letih. Mislite, da se pred letom 2005 ni nič kradlo. A dejte no! Samo oblastniki so bili drugi. Zato me pa moti. Torej ta zakon ni nastavljen na zadnjih pet let. Pa saj iščete koga konkretnega v zadnjih petih letih. Ne, dajmo, če imamo resen namen, reči od začetka lastninjenja. Zdaj to pa, da se je lastninilo pod levimi vladami dlje časa, je to pač bog pomagaj. Če imamo resen namen, zajemimo vse lopove in ne samo tisto po letu 2005. To pa pazite, prosim. To bo pa naš pogoj. Člen 7, točka 3. Tukaj ni nič posebnega. Govori samo o tem, da je zato Okrožno sodišče v Ljubljani pa specializirani oddelki, če tako vztrajate, OK, če se sodišče strinja OK, bojim se pa, da bodo zasuti z delom, bi kazalo še koga v Sloveniji zadolžiti, mogoče kakšno mariborsko, celjsko, koprsko sodišče, ne vem. Ne vztrajamo pa na tem, če mislite, da je tako prav. Res pa je, pazite, Vrhovno sodišče molči, ste opazili. Vrhovno sodišče je ob tem zakonu ni reklo še A ne B. Mislim, da bomo mi vsi skupaj previdni pri tem, kako bomo ravnali naprej s to zadevo. Tožilstvo je reklo tako tako. Podpiramo vse oblike, tri pike, kar si sedaj lahko razlagate kakor hočete, ampak bolje je treba dobiti tudi tam še kakšno podporo. Člen 8, točka 2. opozarjam samo na to, da ni sankcije za razkritje podatkov, ker sedaj ti pristojni organi bodo zbirali take, drugačne finančne, davčne, ne vem katere podatke, pa piše v zakonu samo to, da ne smejo razkriti te zadeve eventualnim osumljencem. Tako da, tukaj bi kazalo videti ali je to pokrito v kakšnem drugem zakonu ali ni in če ni pokrito, bi kazalo pokriti tukaj sankcijo in , ker nič vam ne pomaga, če pristojni organi dajo na razpolago to močno tožilstvu podatke, hkrati pa osumljencu. Razmislite, če je ali ni. Člen 10, točka 2. ponovno poudarjam, celotno obdobje od začetka lastninjenja naprej in ne zadnjih pet let. Ker mi zelo smrdi teh zadnjih pet let. Še je treba zajeti. Člen 10, točka 3. Enako. Celotno obdobje od lastninjenja naprej. Člen 13 ni noben pogoj z naše strani, ampak bi bil na stališču, da tožilec mora usmerjati druge organe, ne da jih lahko usmerja. Mislim, da bi bilo boljše. Nič posebnega, mila pripomba. Člen 15. Ni jasno zakaj se dokazi ne morejo uporabiti še v predkazenskem postopku. Ne pogojujemo, samo smešno pa je, da če ima tožilec na tej strani mize, ko vodi ta postopek odvzema premoženja, jasne dokaza, pa jih ne sme uporabiti na tem koncu mize, ki pa kazenski postopek vodi o isti zadevi. Ne vem, če je to najbolj operativno. Mislim, da ne. Člen 16, ne vidimo razlogov zakaj bi podatki pridobljeni v finančni preiskavi tajni. Ne vem zakaj bi morale biti tajne. To izgleda tako, da karkoli se bo peljalo v teh finančnih preiskavah, ne bo noben novinar ven izvedel, tako kot za NPU ne more nič izvedeti, ker gospod Šoltes pravi, da je tajno. Člen 17 odstavek 1, precej preohlapno določilo je, po mojem, to. Pravi pa tako, da morajo organi postopati posebej hitri. Za slovenska sodišča je posebej hitro tudi 10 let. Treba je malo videti. Člen 17 odstavek 2. Člen 18 odstavek 1. Ne vem, 18 mesecev, to je dokaj ambiciozno zastavljeno, pa tudi prav je, da je nek limit postavljen za dokončanje teh preiskav. Mi sicer soglašamo z 18 meseci, da ne bo nesporazuma. Ampak hkrati je treba reči nekaj, da se bojim, glede na to, da ni nobenih sankcij, saj tožilca ne morete sankcionirati, sodnika ne morete sodnika, in če pač ne bodo končali, pač nič ne bo. Treba je še razmisliti in dodelati ta člen, po mojem mnenju. Člen 29 odstavek 2, razmisliti kaže v roku za sodišča, sodišča ne bodo imela tu osrednje vloge. Osrednjo vlogo bo imel tožilec. Menim, da je treba tudi iz 3 možno dati na 2, ni pa naš pogoj, recimo, ali kaj takšnega. Člen 36 odstavek 2, no, sedaj vas moram pa nekaj spomniti, ker sem pri koncu. Ko smo imeli v tem prostoru Državnega zbora interpelacijo zoper gospoda Lukšiča, prof. dr. Lukšiča, je tam gori rekel, da mi še pisati ne znamo, da smo polpismeni. Jaz pa ne bom tak do vas, pripravljavcev zakona, ampak bom zelo vljuden, pa bom rekel, poglejte 36. člen so notri tiskane napake notri, ampak to se da odpraviti, ni težav. Da se zamenja s s. Potem 40. člen ki, ki, ki bi moralo biti ali ali ali. Ampak to bomo odpravili, ker to je pa res najmanjši problem. Ne želim biti žaljiv. Moram vas spomniti, da dr. Lukšič je pa rekel, da smo mi polpismeni, ker smo dve vejici pozabili napisati. Člen 46, odstavek 3, govori o obveznosti Republike Slovenije, da premoženje vrne v primeru, da se dokaže, da je bilo to premoženje pridobljeno na legalen način. Ti roki niso, po mojem, najbolj pametno postavljeni. Mislim, da je treba te roke premisliti. Država mora v 15 dneh reagirati in vrniti ali izplačati denar in vse ostalo. Ta gospod osumljeni ima pa tri mesece časa, kar je napisano pa v 47. členu. Mislim, da bi tudi država lahko v mesecu dni, in gospod osumljeni, recimo, imel samo mesec dni časa, da zahteva premoženje nazaj. Skratka, te roke je treba še malo pogledati. 57. člen, oba odstavka, pogojna, od začetka lastninjenja, ne zadnjih pet let. Tu pa res moramo iti v to. Sem pri koncu. Kljub neki skepsi, ki temelji na trikih dosedanjih podpisnikov, ko zakon vložijo se slikajo, mahajo ljudstvu, potem ga pa umaknejo, pa nič ni, pa dajo novega in se spet slikajo. Kljub tej skepsi mi pristopamo resno k obravnavi zakona in ga bomo podpirali, zlasti, to pa moram vnaprej povedati, tisto obdobje je pa jasno, od začetka lastninjenja naprej. Tisto je pa prelomna točka našega odnosa do tega zakona. Težko je biti dobronamerno verujoč v podpisnike tega zakona, če pa so tako menjana stališča. Če državni sekretar še pred pol leta govori o tem, da pač je lastnina, lastnina, lastnina vele zadeva, ki ni dotakljiva, samo kazenski postopek, ki je končan pravnomočno, kdaj to je, nikoli, to vemo ali pa že skoraj nič, takrat lahko potem neko premoženje vzamemo. Od tega konteksta je ta zakon na pravi poti. Je ta zakon na pravi poti.Ampak še ena težava bo, to pa tudi moram reči. Že danes lahko berete v Delu, bomo kar kmalu srečali vrsto strokovnjakov, ki se bodo imenovali ustavni pravniki, ki se bodo imenovali mednarodni pravniki gospodarskega, ne vem kaj vse se bo imenovalo. Tako bodo metali polena pod noge, da bo kar veselo. Vnaprej bodo rekli, da je to nezakonito, da je to neustavno pa se ustavno sliši, mogoče samo od zunaj videlo. Vse to nam bodo dopovedovali. Kričali bodo kot ne vem kaj. Tako kot minister spomladi. Saj je on spomladi bil tudi na oni strani, zdaj je prestopil na to stran. Ampak kar se tiče pravnikov pa bi bilo treba, da spoštujemo vsi skupaj na tej točki v glavnem tistega, ki pa vendarle nekako z vidika slovenskih pravnikov veliko pomeni tudi v Evropi, to je dr. Boštjan M. Župančič, ki je na nekem srečanju, mislim, da gospodu Bavconu zelo jasno povedal, da sodi v neke druge čase, ki je zagovarjal pravico do zasebne lastnine pa ne vem kaj vse. Velika večina pravnikov bo na tej točki zagovarjala to pravico do lastnine in tako dalje pa domnevo nedolžnosti, to pa sploh pomembno bo postalo zdaj. Ampak, če imate resen namen, se bo treba sklicevati na tisto kar se sklicuje tudi dr. Župančič, ki pravi, da lastnina pravzaprav ima še neko drugo funkcijo in govori o socialni funkciji lastnine. To bo treba po mojem zelo paziti. Jaz bom rekel tako, če je resen namen je, bi iz tega zakona lahko nastal, po mojem, za državo Slovenijo v času ki prihaja, eden boljših zakonov, tudi ta precej neslaven mandat te Vlade in te koalicije bi lahko zaključili z nekim obližem na vseh ranah, če bi ta zakon spravili skozi, ampak rekel bom tako, mi bomo pri tem resno sodelovali in računamo, da bodo tudi naši amandmaji upoštevani, zlasti pa poudarjam še enkrat za zaključek, tisti ki govori o tem, da seveda govorimo o uporabi tega zakona za vse primere nezakonito pridobljenega premoženja, tam od začetka lastninjenja naprej, 90 in 91 leta in ne zadnjih 5 let, ker to pa potem smešno izgleda. Hvala lepa.