Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom

Stališče poslanske skupine je ob ponovnem odločanju predstavil Mitja Ljubeljšek. Mitja Ljubeljšek: Poslanska skupina SDS bo ponovno podprla zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom, ker sistemsko, celovito, konsistentno, izkustveno in družbeno odgovorno ureja azbestno problematiko tako z vidika oškodovancev, gospodarskih družb in države kot tudi v okviru predvidljivih in ocenjenih potreb ter zahtev s strani oškodovancev in proračunskih zmožnostih. Nov zakon izhaja iz dobre prakse, ki se je uveljavila v državah EU in ima v primerjavi s to prakso dobre ali celo boljše rešitve tako za osebe, ki so zbolele za posledicami dela z azbestom, kot tudi za gospodarske družbe. V svojih določilih zelo jasno določa poklicne bolezni in pogoje za njihovo ugotavljanje, odmero in izplačilo odškodnin v pavšalnem znesku ter pravico do invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogojih pri osebah, pri katerih je bila ugotovljena poklicna bolezen zaradi izpostavljenosti azbestu, torej za osebe, ki so bile zaposlene v gospodarskih družbah, ki so predelovale, skladiščile, vgrajevale ali odstranjevale azbest oz. azbestne izdelke. V Poslanski skupini SDS smo v dosedanjih postopkih vseskozi podpirali predlog zakona o odpravi posledic dela z azbestom, ker menimo, da ta zakon nadgrajuje zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno, ki je bil sprejet leta 1996 in bil naknadno še trikrat spremenjen in dopolnjen. Že iz samih nazivov obeh zakonov sta razvidna osnovna namena in cilji teh zakonov. Dosedanji zakon je prepovedal proizvodnjo in namenil finančna sredstva za prestrukturiranje, nov zakon pa zagotavlja socialno varnost delavcev, zaposlenih v gospodarskih družbah, kjer so dobili poklicne bolezni zaradi izpostavljanja azbestu, in državno pomoč gospodarskim družbam oz. najmanj 60 % soudeležbo pri izplačevanju odškodnin. Glavni argument državnega sveta, da v nov zakon ni vključena kategorija prebivalcev, ki so bili izpostavljeni azbestnemu prahu, tako ni v kontekstu z osnovnim namenom novega zakona, ki odpravlja posledice dela z azbestom. Tudi trditev državnega sveta, da je dosedanji zakon zagotavljal širše pravice tudi prebivalcem, ki so prebivali v bližini gospodarskih družb, ki so predelovale ali skladiščile azbest ali azbestne izdelke, ne drži, saj je v 1. členu samo deklarativno navajal zagotavljanje zdravstvene in socialne varnosti prebivalcem. V ostalih določbah pa prebivalcev sploh ni omenjal. Pravice je zagotavljal samo delavcem, zaposlenim v gospodarskih družbah, ne pa okoliškim prebivalcem. Po podatkih niti en prebivalec v Sloveniji ni dobil pravice po dosedanjem zakonu. Državni svet tudi meni, da predčasno upokojevanje delavcev s poklicno boleznijo, ki pridobiva status invalidnosti druge in tretje kategorije, ne sme biti vezan na pogoja 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti. V Poslanski skupini SDS smo neugodno presenečeni nad nezaupanjem državnega sveta v interdisciplinarno skupino strokovnjakov, v njeno imenovanje ter nezaupanje v medresorsko komisijo, ki se kaže z obrazložitvijo, da bi morali biti pri izvajanju tako pomembnega zakona prisotni tudi predstavniki vseh zainteresiranih javnosti, ter da zoper mnenju komisije ni pravnega varstva na drugi stopnji, da je izključeno tudi sodno varstvo. Nov zakon zelo jasno opredeljuje naloge interdisciplinarne komisije strokovnjakov in medresorske komisije. Pri ugotavljanju bolezni zaradi posledic dela z azbestom opravlja strokovne naloge interdisciplinarna skupina vrhunskih strokovnjakov, ki imajo ustrezno medicinsko znanje. Interdisciplinarno komisijo imenuje minister za zdravje izmed zdravnikov, ki se ukvarjajo z azbestnimi boleznimi. Interdisciplinarna skupina poda mnenje, ki je zavezujoče samo za odločitev medresorske komisije, da ta lahko ponudi poravnavo. Če interdisciplinarna skupina pri oškodovancu ne ugotovi poklicne bolezni, ima ta še vedno možnost sprožiti spor pred sodiščem, kjer lahko obstoj bolezni in drugih posledic dela z azbestom dokazuje s sodnimi izvedenci. Poudariti je potrebno, da pri postavljanju medicinskih diagnoz in izvedenskih mnenj ne gre za vprašanja, ki jih je možno reševati po upravnem postopku, temveč z visoko strokovnim in zahtevnim delom skladno z medicinsko doktrino in zdravniško etiko. O svoji pravni naravi so izvedenska mnenja predhodna vprašanja, na katerih potem temeljijo odločitve pristojnih organov. Medresorska komisija lahko v primerih, ko je to potrebno, povabi na sejo tudi opravičenca oziroma njegovega pravnega zastopnika. Ker gre za uveljavitev osebnih pravic, si svojega pravnega zastopnika izbere opravičenec sam in te vloge ne more kar na podlagi zakona prevzeti katera od organizacij oseb, prizadetih zaradi azbesta. Če bi v zakonu določili, da posameznika v medresorski komisiji zastopa predstavnik neke organizacije, bi s tem posegli v njegovo svobodo, da sam odloča s katero organizacijo bo sodeloval ali kdo bo zastopal njegove interese. Opravičenci na podlagi tega zakona pridobijo pravico šele na podlagi poravnave, pravico do odškodnine ali na podlagi sklepa Spiz, pokojnino pod ugodnejšimi pogoji. Če se posameznik ne strinja s priloženo poravnavo o odškodnini ali v primeru, če pristojna interdisciplinarna komisija pri njem ni ugotovila poklicne bolezni, lahko vloži tožbo na sodišču. V sporu pred sodiščem ima na razpolago vsa pravna sredstva. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da so v novem zakonu natančno določene pravice, ki jih lahko uveljavijo oškodovani delavci, kar za dosedanji veljavni zakon ne velja, ko so bile pravice izplačane na podlagi dodatnih dogovorov in brez uradno objavljenih pravilnikov. V Poslanski skupini SDS smo vse skozi aktivno sodelovali pri vsebinskem iskanju rešitev predloga zakona tako s sindikatom azbestnih bolnikom, z društvom obolelih zaradi azbesta, s predstavniki gospodarskih družb, s prizadetimi krajani, s koalicijskimi strankami kot tudi z vladnimi pripravljavci zakona. V naši poslanski skupini je bilo veliko razmišljanj in razprav, kako v zakon vključiti tudi okoliško prebivalstvo, vendar to ni bilo mogoče utemeljiti s strokovnimi podlagami, s konkretnimi kriteriji glede oddaljenosti do centra azbestne proizvodnje, niti na teh osnovah strokovno oceniti potencialnega števila obolelih prebivalcev z azbestnimi boleznimi v naslednjih letih in desetletjih. Kako torej določiti območje, da bo strokovno utemeljeno, predvsem pravično in pošteno do vseh prebivalcev? Kaj bomo rekli tistim prebivalcem, ki bodo ostali za mejo določenega območja, pa so zboleli za azbestno boleznijo? Tu nastopi po našem mnenju krivica in neenakost pred zakonom. Samo po sebi se ponuja rešitev, da se območje razširi na celotno področje Slovenije. V tem primeru pa smo postavljeni pred nove dileme in neznanke. Kaj pa ostala onesnaževana in zastrupljena okolja, ki so in še povzročajo razna telesna in tudi psihična obolenja, tudi s smrtnimi posledicami. To so dileme in neznanke, ki se jih ni niti dotaknil dosedanji zakon niti jih ni poizkušala rešiti prejšnja vlada in koalicija, zato je potreben postopen, strokoven in odgovoren pristop, kar pomeni, da se mora o tem kompleksnem problemu odprave posledic onesnaženega in zastrupljenega okolja, ki povzroča razne hude bolezni prebivalstva, najprej izreči stroka, šele nato pa zakonodajna veja oblasti. V Poslanski skupini SDS menimo, da je v prihodnje možno z ustreznimi dopolnitvami vključiti tudi najbolj prizadeto okoliško prebivalstvo, seveda če je to v okviru ustavnih določil enakosti pred zakonom. Bolj se nagibamo k rešitvi, da se pripravi zakon o odpravi posledic onesnaževanja in obremenjevanja okolja z azbestom oz. azbestnimi izdelki. In v ta zakon bi bilo smotrno vključiti tudi prebivalce. To pomeni tretji korak pri razreševanju azbestne problematike v Republiki Sloveniji. Naša poslanska skupina bo kakršnekoli pobude in rešitve v tej smeri vedno podpirala konstruktivno, predvsem pa državniško modro in odgovorno. Ne bo pa podpirala cenene populistične razprave in predlogov, ki niso realni in pomenijo skok v neznano. V naši poslanski skupini menimo, da je zakon o odpravi posledic dela z azbestom nadgradnja dosedanjega zakona ter da je primerna zakonska podlaga za dolgoročno razreševanje azbestne problematike, pa tudi prava zakonska podlaga za izvrševanje namenske proračunske porabe. Nepotrditev tega zakona bi resno za nedoločen čas ogrozilo socialno varnost delavcev, ki so dobili poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Te neodgovornosti pa Poslanska skupina SDS ne želi prevzeti, zato bo zakon o odpravi posledic dela z azbestom ponovno podprla.