Zakon o malem delu je nepotreben
četrtek, 7. 4. 2011Dvanajstega marca letos ste bili izvoljeni za predsednika Slovenske demokratske mladine. Za kaj si boste prizadevali?
Najprej bi rad izpostavil, da je vodenje podmladka Slovenske demokratske stranke zame velika čast, po drugi strani pa tudi velika odgovornost in izziv, saj je vodenje podmladka največje politične stranke v državi velika stvar. Stvari se bom skušal skupaj z ekipo lotevati kreativno, mladostno in s pozitivno naravnanostjo. Odprtost za sodelovanje in dialog pa tudi ne bi smela biti problem. SDM je bila v preteklosti ena najpomembnejših mladinskih organizacij v Sloveniji, žal pa je v preteklih letih organiziranost upadla, zaradi česar smo zamudili precej vlakov, ki bi nas ohranili med diktatorji tempa na področju mladinske politike v Sloveniji. Organizacijo spremljam že precej časa, tako da dobro vem, kje so rezerve. Stalno se moramo odzivati na aktualno politično, predvsem mladinsko dogajanje, razširiti je treba projektno aktivnost, mladim pa bo treba predstaviti naše vrednote in programske cilje, s katerim bomo prepoznavni na terenu in med mladimi nasploh.
Znano je, daje SDM že kmalu po svoji ustanovitvi predlagala plebiscit za samostojno Slovenijo. To je bilo leta 1990. V javnosti sicer kroži informacija, da so bili prvi, ki so predlagali plebiscit, delegati Socialistične stranke Slovenije.
Verjamem, da vse razsodne osebe v državi vedo, kaj je bilo delo strank, ki so izhajale iz nekdanjega komunističnega režima. Le-te so se zatem predstavljale in propagirale v našem političnem prostoru z novimi imeni, a istimi obrazi. Patetično in predvsem zelo žalostno se mi zdi, da se nekatere od teh oseb še danes pojavljajo in kreirajo politiko v naši državi. Vedno se mi poraja vprašanje, kako si nas še vedno upajo pogledati v oči. Treba je izhajati iz dejstev in ne govoric. V tem primeru pa je dejstvo in resnica, da je bila Socialdemokratska mladina (zdajšnja SDM) prva organizacija, ki je že marca 1990 s pobudo Svoboda za Slovenijo zahtevala razpis referenduma za samostojno Slovenijo.
Ste bili razočarani, ker se je decembra lani pojavil plakat, kise je obletnice plebiscita spomnil s simbolom rdeče stisnjene pesti?
Zelo. Sploh sem razočaran nad tem, da nekateri posamezniki vedno pogrevajo preteklost. Slovenci smo narod, ki je marsikaj pretrpel in dal skozi precej slabih kot tudi dobrih stvari. Predlagam, da bi v kriznih časih raje stopili skupaj in gradili zidak za zidakom ter delali za boljšo prihodnost, ki ob zdajšnji vladajoči politični opciji ni videti niti približno dobra. To bomo storili le ob kvalitetni izobraževalni in šolski politiki, kjer pa se minister Lukšič ni pretirano izkazal. Mislim, da je zadnji čas, da se v izobraževalni proces vključi predmet državljanska vzgoja ter razširi poglavja zgodovine. Rojen sem leta 1990 in sem bil zelo razočaran, da se v osnovni oz. srednji šoli niti malo nisem učil o vrednotah in poteku našega osamosvajanja!
Kako pa gledate na izdajo kovanca za dva evra s podobo Franca Rozmana – Staneta in peterokrako zvezdo?
Letos je bila izjemna priložnost, da bi s spominskimi kovanci celotni Evropi sporočili, da praznujemo 20. obletnico osamosvojitve Slovenije. Razočaran ugotavljam, da je bilo spet treba pogrevati stara ideološka vprašanja, ki bodo preusmerila pozornost z naše nesposobne vlade na ideološke teme, ki razdvajajo narod. Ampak žal se zdi slovenski oblasti pomembnejši komandant Franc Rozman – Stane kot pa osamosvojitev Slovenije. Je komentar sploh potreben? Slovenci smo lahko najbolj ponosni na svojo državo in v tem primeru je moje stališče do tematike na kovancu zelo odklonilno.
V Bruslju je bila pod pokroviteljstvom Evropske ljudske stranke organizirana konferenca »Kaj mladi vedo o totalitarizmu«. Je danes pomembno razčiščevati moralna vprašanja polpretekle zgodovine ali bi bilo bolje, če bi se ukvarjali samo s sedanjostjo in prihodnostjo?
Sedanjost in prihodnost naj bi gradili na izkušnjah preteklosti. Mladim, ki žal nimamo takšnih izkušenj, ni omogočen normalen dostop do izobraževalnih vsebin o vprašanjih polpretekle zgodovine. Zato naj bi poskrbeli s primernimi izobraževalnimi vsebinami, za katere pa sem že rekel, da ta čas niso niti malo objektivne in koristne. Saj je zelo dobro, da se učimo o vseh starih civilizacijah, a je znanje naše polpretekle kot tudi pretekle zgodovine veliko bolj uporabno in tudi potrebno!
Kako pa ocenjujete zadnje dogodke v zvezi z medijskim »obdelovanjem« predsednika SDS Janeza Janše?
Zadnje dogodke? Teh dogodkov in diskreditacij je bilo že za roman. Zal me zelo boli, ko marsikateri politik levega pola v Sloveniji stalno moralizira in natolcuje, na koncu pa se izkaže za najbolj umazanega. Očitno je geslo slovenske politične levice v Sloveniji: Če ga ne moreš po politični plati, pa ga daj po osebni. V ta namen smo tudi na zadnji seji sveta SDS podali sporočilo z naslovom: Najprej diskreditacija, nato pa likvidacija. Predlagam, da se tisti, ki stalno moralizirajo, tudi izkažejo na političnem področju, ne pa da stalno odgovarjajo v stilu: »So what?«
SDM se je nedavno oglasila v zvezi z referendumom o malem delu. Kot ste dejali, zakon o malem delu mladim ne omogoča večje možnosti za redno zaposlitev po končanem šolanju, ampak jih pahne v isti koš z upokojenci in brezposelnimi. Zakaj?
Zakon mladim ne omogoča večje možnosti za redno zaposlitev po opravljenem šolanju, ampak jih pahne v isti bazen iskalcev zaposlitve kot upokojence, kar razvrednoti pomen pridobljene izobrazbe oz. diplome. Maksimalni letni zaslužek demotivira predvsem študente naravoslovno-tehniških fakultet, da bi iskali in razvijali tehnološko napredne sisteme in mehanizme ter jih zavarovali v obliki patentov. Študentje bodo z njim uvrščeni v isti razred (izenačeni!) kot brezposelni in upokojenci, ki bodo pri delodajalcih v boljšem položaju zaradi svojih delovnih izkušenj in več prostega časa.
Med drugim pravite, da zakon o malem delu ne bo prinesel novih delovnih mest.
Podatki kažejo, da je le 10 odstotkov malih delavcev v Nemčiji prešlo v redno delovno razmerje, tako da je brezupno pričakovati, da se bo brezposelnost mladih zmanjšala. Pa da nam vladna koalicija ne bo očitala samo Nemčije, po podatkih iz Avstrije 71 odstotkov malih delavcev živi na pragu revščine. V Sloveniji bo maksimalni letni zaslužek malega delavca padel pod številko 6.535 evrov, kar je letni prag revščine za enočlansko gospodinjstvo v letu 2008. Študij bo tudi z malim delom postal privilegij premožnejših. Študij pa ni privilegij, ampak je naša pravica, kolikor želimo gospodarsko razvito in konkurenčno državo.
Nekateri pravijo, da bo zakon o malem delu rešil dosedanje zablode v zvezi s študentskim delom. Kaj pa predlagate vi?
Zakon o malem delu je nepotreben in odvečen. Marsikaj bi lahko rešili z eno ali dvema spremembama aktualne zakonodaje. V SDM predlagamo, naj se študentsko delo odpravi z dopolnjenim 26. letom starosti, saj le to izkoriščajo »fiktivni« študentje, in uvede enotna evidenca vpisa študentov. Zakon žal tudi ne zagotavlja večjega nadzora nad zlorabo izdaj študentskih napotnic. Znova naj se vzpostavi elektronsko poročanje o vseh izdanih napotnicah Inšpektoratu RS za delo, kot je veljalo v času vlade Janeza Janše.
Zakaj je po vaše malo delo, kot ste nekje dejali, »prikrit instrument nesposobnosti vlade«?
Status študentskega dela se ureja hkrati z upokojenci in brezposelnimi, tako da je zakon »prikrit instrument«, ki želi zmanjšati strukturno nezaposlenost v Sloveniji. Hkrati se z zakonom o malem delu prikriva nesposobnost vodenja vlade in ministra Ivana Svetlika, ki ne najdejo rešitve za študente. Rešitev je v novih delovnih mestih, ne v zakonu o malem delu! Zaposleni na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so dobili »domačo nalogo« prepisati in prevesti delni nemški zakon o malem delu, mi pa svetujemo, da do naslednje seje vlade prepišejo in prevedejo nemške protikrizne ukrepe!
Katere so še slabosti zakona o malem delu?
Financiranje in namestitev informacijskega sistema, ki bo omogočil vodenje centralne evidence o malem delu, bosta stala dva milijona evrov, samo vzdrževanje in nadgradnja sistema pa še dodatnih 700.000 evrov. Verjamemo, da je tudi ponudnik že določen in da se bodo na račun dijakov in študentov napolnili žepi vsaj dveh aktualnih ministrov. Zakon je z omejevanjem (14 ur/teden, 720 ur/leto) sporen po 14. in 49. členu Ustave RS, ki govori o enakosti pred zakonom in svobodi dela. Študentsko delo bo posredovano preko pravnih oseb zasebnega prava in bo s tem še naprej v večji meri omogočeno bogatenje redkih posameznikov. Študentsko delo naj posreduje država, s čimer bo hkrati dobila tudi neposredni nadzor nad njim. Zakon je tudi primer medgeneracijske diskriminacije – od študentov do upokojencev. Mali delavec bo s sprejetjem zakona o malem delu v pokojninsko blagajno prispeval 9 odstotkov svoje plače, medtem ko sedanji odstotek prispevka v pokojninsko blagajno znaša 24,5 odstotka! Avtor: Gašper Blažič